umetna inteligenca
Nedelja, 21. 10. 2018, 17.05
2 tedna
Umetna inteligenca prinaša več pozitivnih kot negativnih sprememb
"Umetna inteligenca niso roboti, ki bodo zavladali človeštvu"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,99
5
Od tega, da bi bili roboti sposobni v celoti nadomestiti človeka, smo zelo, zelo daleč, pravi Mark Torr.
Umetna inteligenca (AI) je že zdaj velik del naših življenj in njen razvoj je neizbežen, a pomembno je, da se je ne bojimo, je povedal Mark Torr, Microsoftov strokovnjak za analitiko in internet stvari (IOT), eden od govorcev na sejmu Feel the future, ki je bil te dni na Celjskem sejmu. Poudaril je, da ne gre za dilemo človeka proti stroju, temveč za združevanje prednosti obeh svetov, zaradi česar smo lahko boljši ljudje in boljša družba.
AI ima potencial za to, da povzroči motnje, ki bi lahko vplivale na nekaj ljudi, a na drugi strani ponuja ogromno priložnosti, meni Mark Torr. To je ponazoril s primerom izuma avtomobila, ki je spremenil veliko. Brez dela so takrat na primer ostali tisti, ki so ljudi prevažali s kočijo, a nastala so nova delovna mesta in nove priložnosti.
Mark Torr verjame, da je umetna inteligenca vse prej kot nekaj negativnega in da predvsem ustvarja priložnosti. Je njen velik zagovornik.
AI je med nami že dolgo
A umetna inteligenca ni nekaj novega, z nami je že dolgo in z njo se ukvarjamo že vse od leta 1950. V zadnjem času smo priča velikemu napredku na tem področju, ki ga spodbuja več dejavnikov.
"Da je lahko AI zares učinkovita, potrebujete množico podatkov, ki jih dolga leta nismo imeli. Z digitalizacijo jih pridobivamo vedno več, kar le še pospešuje področja, kot so internet stvari, povezane storitve in naprave. Da lahko vse to naredimo, potrebujemo zares kompleksno matematiko in izjemno računsko moč, s tem pa lahko razvijemo modele AI, ki vodijo to revolucijo. Vse to potrebujete po razumnih cenah in tako, da vam ni treba graditi podatkovnih centrov prav v vsakem podjetju ali državi. To lahko vidimo pri združevanju podatkov v oblaku skupaj z računsko močjo, kar nam omogoča uporabo popolnoma novih algoritmov, ki poganjajo nekatere današnje inovacije," je razložil Torr.
Analitiko in strojno učenje danes na primer uporabljajo telekomunikacijska podjetja, da lahko ugotovijo verjetnost, da bo stranka ostala ali odšla, in ji ponudijo prilagojeno ponudbo, ki jo bo prepričala. Banke to uporabljajo za oceno verjetnosti, da bo komitent poplačal posojilo. Oddelki marketinga jo uporabljajo za ponudbe, ki kupce prepričajo, da bodo kupili več. AI je v strojnem učenju zelo aktivna, globoko učenje pa je novejše, od leta 2010 poganja veliko novega, kar danes vidimo kot AI.
Roboti, ki bi izbrisali človeštvo, še dolgo ne bodo realen scenarij
"V svetu je prisoten nekakšen strah, da so AI nekakšni roboti, ki bodo izbrisali človeštvo, nam ukradli vsa delovna mesta in nam zavladali. A smo tako daleč od možnosti za nekaj takšnega, da smo, tudi če bi to želeli razviti, veliko, veliko, veliko let od uresničenja takšne ideje. Da bi to dosegli, bi morala t. i. umetna splošna inteligenca obvladati robotiko, strojno učenje in vsa področja, ki jih to pokriva. Prav tako bi morala obvladovati področja, kot je na primer sposobnost računalnika, da bi se česarkoli naučil avtonomno in sam od sebe," je dejal Mark Torr in pojasnil, da nismo še niti blizu česa podobnega.
AI je trenutno zelo ozko specializirana
V tem trenutku lahko AI opravlja številne stvari, ki se jih nauči in jih očitno naredi bolje kot človek, a je zelo specializirana. Naredi lahko eno stvar in tisto zelo dobro, vse to pa je odvisno od podatkov, ki ji jih priskrbimo, zato je človek še vedno vpleten v ta proces, je pojasnil Torr.
"Ta ozko usmerjena AI nas obkroža že zdaj. Imamo na primer prevajanje v realnem času ob predstavitvi, ob nakupovanju na spletnih straneh vam te predlagajo še druge izdelke. Ko uporabljate telefon in mu ukazujete z govornimi ukazi, gre prav tako za AI. AI je že zdaj povsod okoli nas. Veliko ljudi misli, da je to nekaj novega, pa ni. Je del našega življenja. Če uporabljate Netflix ali Spotify, je zadaj AI, ki vam, glede na to, kar ste že poslušali ali gledali, predlaga, kaj bi še lahko," s primeri ponazori Torr.
Vsako jutro se voznik Uberja prijavi v sistem s prepoznavo obraza, določi, da gre res za pravega voznika, in tega ne more nihče zlorabiti.
Med predstavitvijo v programu Powerpoint lahko vklopimo direktno prevajanje oziroma podnapise, ki bi morda prišli prav ljudem, ki ne razumejo jezika, ali gluhim.
Ko stojimo v vrsti v trgovini, lahko kamera, čeprav ne ve ničesar o nas, zazna naš obraz, določi spol, starost, kako dobre volje smo in nam na podlagi tega ponudi prilagojen izdelek ali storitev, morda bi kdo pristopil k nam in nas ogovoril.
Na Norveškem so helikopterje, ki preletavajo električne daljnovode in na njih odkrivajo napake, želeli nadomestiti z droni. Ta način je veliko cenejši, za delo ne potrebujejo ljudi, prav tako jim med pregledovanjem ni treba izklapljati sistema. Dron preletava daljnovode, s kamerami prepoznava komponente in na podlagi tega ugotavlja, kako verjetno je, da bo določen del odpovedal. Na podlagi tega na točno določeno lokacijo pošlje inženirje, ki napako odpravijo in na ta način vzdržujejo sistem. To bi lahko uporabljali pri nadzoru železnic in vseh podobnih konstrukcijah, pri pregledu streh visokih zgradb. To tehnologijo uporabljajo pri varnostnem nadzoru območij po naravnih katastrofah in v podobnih primerih. Vse to omogoča kombinacija AI in interneta stvari (IOT).
Do leta 2025 bo 95 odstotkov pogovorov potekalo prek računalnika
V modernem svetu se AI nagiba k zelo specifičnemu - k vidu, govoru, jeziku in znanju. Računalniki imajo kamere in so sposobni videti že leta. Že leta imamo tudi možnost posneti govor. Kar je novo, je to, da lahko vse to postavljamo v kontekst in omogočamo razumevanje.
"V večini primerov se šele približujemo točki, ko lahko AI dela stvari tako dobro, kot to dela človek. Pri vidu je tako, da bo človek pri standardnih testih med vsemi objekti pravilno identificiral okoli 96 odstotkov objektov, računalniki lahko to približno od leta 2016 naredijo ravno tako dobro, torej lahko za prepoznavanje objektov uporabimo računalnik. Pri prepoznavanju govora se AI človeškim sposobnostim od leta 2017 približa v 94,6 odstotka. Od letošnjega leta lahko AI pripravlja prevode skoraj tako dobro kot človek (pokriva 69,9 odstotka sposobnosti človeka), prav tako dobro bere besedila (88,5 odstotka sposobnosti človeka). Marsikdo reče, da to še vedno ni stoodstotno, a tudi ljudje niso," pojasnjuje Torr.
Veliko napredka je AI dosegla prav s tehnologijo globokega učenja.
"Medtem ko računalniki postajajo vse boljši pri prepoznavanju govora in zapisov in je mlajšim generacijam vse udobneje pri tem, ko ne govorijo z drugimi ljudmi (mlajši ko je človek, več časa preživi na klepetalniku), mnogi napovedujejo, da bo do leta 2025 kar 95 odstotkov vseh pogovorov potekalo prek računalnika," pove Torr.
Zagotovo bo AI spremenila delovna mesta
A kot je dejal avtor Brad Smith v svoji knjigi The future computed, ni najpomembnejše vprašanje, kaj vse računalniki lahko storijo, temveč kaj naj bi storili in česa ne, poudarja Torr.
Kot je povedal Torr, smo na točki, ko lahko AI zares opolnomoči ljudi in organizacije, lahko spremeni družbo in izboljša stvari, a ob vsem tem moramo razumeti tudi izzive, s katerimi se bomo primorani spoprijeti, in vpliv, ki ga bo ta tehnologija imela, tako kot druge moteče tehnologije, kot so bili avtomobili, parni stroj in druge velike spremembe.
"Čudežne krogle ni. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. So pa stvari, o katerih smo lahko precej prepričani. Ena od takšnih je dejstvo, da se bodo službe spremenile," je dejal Torr.
Službe, ki bi jih AI lahko nadomestila, so tiste, kjer je AI dobra že toliko kot ljudje. Predvsem gre za dela, kjer se stvari ponavljajo. Ne bo jih popolnoma nadomestila, zagotovo pa se bo delo na teh področjih spremenilo:
- radiologija ter vozniki avtomobilov in tovornih vozil, kjer je potrebna kombinacijo vida, analitike in odločanja,
- klicni centri ali naročanje v verigah s hitro prehrano, kjer je v kombinaciji z analitiko in odločanjem potreben govor,
- prevajalci in tolmači, kjer je potrebno znanje jezika,
- pregledi in popravila naprav, asistenti v pravnih službah ipd.
Še vedno pa se številne službe ne bodo spremenile. To so predvsem tiste, kjer je potreben človeški dotik, kjer je pomembna empatija. Lahko se bo zgodilo, da bodo ljudje na teh področjih dobili pomoč, a AI jih ne bo mogla nikoli nadomestiti, je pojasnil Torr.
AI bo ustvarila tudi nova delovna mesta. Nekdo bo moral ljudi naučiti, kako uporabljati njihove avtonomne avtomobile. Imeli bomo vizualne oblikovalce in arhitekte. Več bo delovnih mest, kjer bodo v ospredju podatki, ki jih bo AI zagotovo prinesla v naša življenja, je pojasnil Torr in dodal, da je bilo v zgodovini vedno tako, da so največje spremembe prinesle več delovnih mest, kolikor pa jih je zaradi teh sprememb propadlo.
Ima veliko prednosti, a izjemno pomembna je etika
Radi bi, da bi bili ljudje bolj produktivni, da bi njihova iznajdljivost prišla bolj do izraza. AI lahko pomaga slepim, pri nevrorazličnostih, lahko pomaga gluhim. AI bo imela velik vpliv na vključenost različnih prikrajšanih skupin, izboljšala bo življenje posameznika, napoveduje Torr.
"Pri vsem tem je izjemno pomembna etika. Pomembno je, da pomislimo na pravičnost, zanesljivost in varnost, na to, ali lahko vsi uporabljajo AI, na transparentnost, torej na to, kako je AI prišla do določene odločitve in zakaj. Pomembna je odgovornost, ali AI uporabljamo za dobro človeštva ali za stvari, ki jih ne bi smeli početi … Vse to so odločitve, ki jih sprejmemo ljudje, to ni problem AI, temveč stvar človeka," je dejal Torr in se ob tem vprašal, ali morda ne potrebujemo česa podobnega, kot je Hipokratova prisega pri zdravnikih.
Pri zdravnikih je prva stvar, da nikomur ne škodujejo, in morda pri delu z AI potrebujemo enako idejo, je dejal Mark Torr.
Bolj kot na razprave o ljudeh proti strojem, kjer imajo vsi v mislih AI in se napačno te bojijo, bi se morali osredotočati na to, kako lahko človeške prednosti prepletemo z AI ter s tem premaknemo razvoj naprej in postanemo boljši ljudje in boljša družba. "Ne gre za eno proti drugemu, temveč za sodelovanje obojega," je poudaril Torr.
Gre za združitev najboljšega iz obeh svetov, ne za boj med enim in drugim.
5