umetna inteligenca
Četrtek, 14. 5. 2026, 4.00
3 tedne, 4 dni
Pogovor z učiteljem Urošem Ocepkom
Je otrokom smiselno prepovedati UI, če jo doma in v službah uporabljamo vsi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,63
Dr. Uroš Ocepek je pionir na področju uvajanja umetne inteligence v reden učni proces.
Medtem ko vse več slovenskih šol in učiteljev prepoveduje uporabo umetne inteligence (UI) med poukom, učitelj Uroš Ocepek s Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje počne ravno nasprotno. Po njegovem mnenju bi morali otroke seznaniti s tehnologijo, ki je danes aktualna, sicer bodo zaostali za svojimi vrstniki zunaj meja. "Dejstvo pa je, da se odločevalci tega bojijo. Raje nekaj prepovejo, kot da bi poiskali priložnosti in načine, kako otrokom dati ta znanja. Ker na trgu dela to uporabljajo vsi," pravi Ocepek, ob tem pa izpostavlja, da je otrokom treba pokazati, kaj je prav in kaj narobe, sicer bodo slepi potniki v digitalnem svetu. Opozarja tudi, da je Slovenija edina država v EU, ki med obveznimi vsebinami v osnovni šoli nima predmeta računalništvo, kar je po njegovem mnenju velika težava. "Če hočemo biti družba inovatorjev in zmagovalcev, nas samo to še lahko reši."
Te dni so se ministri, pristojni za izobraževanje, v Bruslju pogovarjali o učiteljskem poklicu v času umetne inteligence, težavi, za katero se zdi, da jo pri nas vsaka šola naslavlja po svoje.
Nedavno smo recimo poročali o tem, da so zaradi vse bolj razširjene uporabe umetne inteligence pri testih na ljubljanski gimnaziji uvedli celo detektorje kovin, s katerimi med dijaki odkrivajo telefone. Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku:
O vse bolj kompleksnem vprašanju vloge umetne inteligence v učnem procesu smo se zato pogovarjali z učiteljem strokovnih modulov računalništva Urošem Ocepkom s Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, ki je doktoriral s področja umetne inteligence.
V Trbovljah edini v Sloveniji s predmetom o umetni inteligenci
"Če v osnovni šoli ne bo predmeta računalništvo z umetno inteligenco, potem ne bomo dobili biologa, kemika, fizika ali matematika, ki bo inovator."
Ker je govora o prepovedi mobilnih telefonov in uporabe UI v slovenskih šolah vse več, nas je zanimalo, ali je otrokom smiselno prepovedati ta orodja, če jih doma in v službah uporabljamo vsi.
"Otroke bi morali seznaniti s tehnologijo, ki je danes aktualna. Pa ne zato, da bi iz njih naredili uporabnike tehnologije, ampak da bi naredili tehnične in kritične inovatorje. Če želimo, da bo naša mladina konkurenčna drugim zunaj meja, morajo dobiti predmet računalništvo. Dejstvo pa je, da se odločevalci tega bojijo," opozarja Ocepek.
Ob tem dodaja, da bi se morali z računalništvom spoznavati v vseh razredih osnovne šole in ne samo v višjih razredih, pa še to le v okviru izbirnih predmetov. Spomni tudi na primer Švedske, na katero se naši odločevalci pogosto sklicujejo. Tam v osnovnih šolah res ukinjajo telefone in tablice, ne ukinjajo pa predmeta računalništvo, ki se ga po njegovih besedah da naučiti na listu papirja s svinčnikom ali na šolski tabli.
"Ljudje se bojijo tehnologije, odločevalci tudi, ker je sploh ne poznajo. Raje nekaj prepovejo, kot da bi poiskali priložnosti in načine, kako otrokom dati ta znanja. Ker na trgu dela to uporabljajo vsi. Veliko naših dijakov gre študirat v tujino, kjer imajo vsi predmete programiranja in uporabljajo umetno inteligenco. Na žalost pa je Srednja tehniška in poklicna šola v Trbovljah edina v Sloveniji, ki ima že od leta 2018 predmet Uvod v umetno inteligenco," nam pove.
V okviru predmeta, ki ga izvaja dvakrat tedensko v tretjem letniku, se dijaki naučijo biti dobri programerji, hkrati pa tudi pomagati ljudem. Skupina dijakov se je letos tako odločila, da bo s pomočjo algoritmov UI naredila aplikacijo, s katero pomagajo osebam s posebnimi potrebami.
"Obstajajo klepetalniki, ki lahko v nekaj sekundah slečejo človeka"
Po njegovih besedah večina šol, ki uporablja UI, otroke uči samo uporabe klepetalnikov (kot sta ChatGPT in Gemini), a na ta način bodo otroci postali zgolj navadni uporabniki in ne bodo razumeli, kaj je prav in kaj narobe. "Obstajajo klepetalniki, kot je Grok, ki lahko v nekaj sekundah slečejo človeka, tudi otroka. To orodje nima nobenega filtra. Če jim ne bomo povedali, kaj je prav in kaj narobe, bodo naši otroci slepi potniki v digitalnem svetu in bodo sami odkrivali novosti. Tako kot so naši starši nekoč sami odkrivali spolnost, ker se njihovi starši z njimi o tem niso pogovarjali. Povsem enako je danes. Otroci sami odkrivajo tehnologijo, skrivajo, lažejo o svoji starosti in na ta način si lahko naredijo več škode kot koristi," opozarja Ocepek.
Otrokom po njegovem mnenju ne smemo le pokazati, kaj UI zmore, ampak jih opozoriti na to, kar je v ozadju. "Algoritmi temeljijo na tem, da ugajajo človeku, da jih bo ta čim večkrat uporabil, nanje kliknil ali pa na TikToku čim več časa gledal. Na ta način dejansko reprogramiramo sami sebe in iz sebe delamo še večje sužnje tehnologije," pravi.
Pet tipov učiteljev
Nekateri učitelji orodja UI uporabljajo, drugi se je bojijo. Po Ocepkovih besedah obstaja pet vrst učiteljev: "Prvi so agnostiki in obstoja UI ne priznavajo. Potem je učitelj, ki orodja uporablja na skrivaj. Tretja vrsta so učitelji, ki UI uporabljajo za goljufanje. Potem obstajajo učitelji, ki želijo ta orodja raziskovati, a si ne upajo vprašati drugega kolega. Peta skupina pa so neke vrste navdihovalci – to so tisti učitelji, ki so UI že kar dobro raziskali in razumejo določene koncepte, predvsem pa delajo na etiki in kritični rabi."
Slovenija edina v EU brez predmeta računalništva
Opozori tudi na dejstvo, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki v osnovni šoli nima predmeta računalništvo: "Zdaj pa še skrivamo umetno inteligenco, da jo morajo otroci raziskovati sami. To je velika škoda za generacije otrok." Zato je Ocepek sodeloval v strokovni delovni skupini RINOS za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol (pod okriljem ministrstva za vzgojo in izobraževanje), v kateri so se zavzemali, da bi v prvi razred osnovne šole vpeljali predmet računalništvo in umetna inteligenca. "Če bi se to zgodilo, bi leta 2039 dobili prvega državljana Republike Slovenije, ki bi imel sistematično predznanje, da bi na trg dela vstopil enakopraven drugim v Evropski uniji."
V Sloveniji tisti, ki odločajo o izobraževalnem sistemu, pa tudi šole, ravnatelji in učitelji, prevečkrat delamo za mir. Naj bo to mir v zbornici ali pa mir v parlamentu. Lažje je nekaj prepovedati in si zatiskati oči, a s tem naredimo res veliko škodo.
Leta 2022 so Uroša Ocepka razglasili za slovenskega učitelja leta. Sprejela ga je tudi predsednica Nataša Pirc Musar.
Po njegovem mnenju šolski sistem v tem trenutku ne zna odgovoriti na izzive umetne inteligence, saj si odločevalci – čeprav imamo na tem področju številne strokovnjake – zatiskajo oči in se je bojijo.
"Prejšnji teden je predsednica republike Nataša Pirc Musar zlati red za zasluge vročila Ivanu Bratku, očetu in pionirju UI v Sloveniji. S tem se je začel ukvarjati že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Imamo zelo dolgo tradicijo UI v Sloveniji, ampak na žalost strokovnjake premalo sprašujemo. Raje rečemo, da je nekaj nevarno za mladino, kot da bi poiskali rešitve in jo opolnomočili. Če v osnovni šoli ne bo predmeta računalništvo z umetno inteligenco, potem ne bomo dobili biologa, kemika, fizika ali matematika, ki bo inovator. Če hočemo biti družba inovatorjev in zmagovalcev, nas samo to še lahko reši," posvari.
Ocenjevanje znanja: vse pomembnejša ustna preverjanja
Pri boju z neetično uporabo UI – na primer med pisanjem poročil in testov – bi po njegovem mnenju bistveno spremembo morali narediti pri sistemu ocenjevanja znanja, saj učitelji preveč ocenjujejo končni rezultat. "Zelo malo pa ocenjujemo to, kako je otrok prišel do znanja. Če bi se učitelji v Sloveniji osredinili na proces gradnje znanja, bi v resnici dovolili uporabo UI in pametnih naprav. Kajti ko bo prišel na trg dela, bo ta orodja tako ali tako uporabljal. Zakaj ga ne bi jaz kot učitelj naučil, kako se to uporablja? Ampak ne, da mu pokažem, kaj UI zmore, ker bi ga s tem še bolj spodbudil h goljufanju, ampak da mu pokažem, kako lahko to orodje uporabi, da bo hitrejši – pri čemer bo še vedno skrbel za vsebino –, da bo odgovoren in bo uril svojo kreativnost. Ker če bo samo goljufal, bo dejansko poneumljal samega sebe," pravi Ocepek. "Ampak to mu moramo pokazati. Sicer bo otrok, tako kot že pred sto leti, vedno iskal bližnjice – ali prek plonklistkov, mobilnih naprav in pametnih ur ali pa s pomočjo UI."
Zaradi goljufanja med preverjanjem znanj so v slovenskih šolah vse bolj priljubljena ustna preverjanja, ki so po mnenju Ocepka zelo pomembna. "Navsezadnje je treba otroke naučiti tudi, kako svoje znanje posreduje, kako se zagovarja, kako prepriča kupca. Če nima veščin sporočanja in ustnega zagovora, potem ne bomo dosegli nič," pravi.
Sam je zato zagovornik ustnih preverjanj znanj, pri katerih pa mora učitelj ostati kritičen: "Veliko učiteljev, tudi sam, pri ustni oceni otroku da boljšo oceno kot pri pisni." Večjo moč bi zato raje dal izdelkom v obliki družbenokoristnih projektov, ki bi jih moral otrok izdelati sam, testirati na pravem občinstvu in zagovarjati. "Res pa je, da to od nas učiteljev zahteva bistveno več energije in truda. Učitelji včasih prehitro posežejo po testu ali metodah iz časa Marije Terezije, samo da bo stvar hitrejša."
Dejstvo, da je Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje edina slovenska šola s predmetom o umetni inteligenci, ga žalosti.
V šole bi vrnil tradicionalna znanja in ukinil poimenovanja predmetov
Prava mera med tem, da učitelji otroke naučijo uporabe orodij UI, hkrati pa ohranijo svojo avtonomijo, je po Ocepkovem mnenju v tem, da mora imeti otrok vse vrste učiteljev – tiste, ki uporabljajo UI, in tiste, ki je ne. "Težava pa je, če nihče v šoli tega ne uporablja. Pomembno je, da teh vsebin ni preveč in da negujemo človeško inteligenco," izpostavi.
Ob tem doda, da ga številni hitro razumejo napačno in so prepričani, da zagovarja uporabo UI in računalnikov na vseh področjih, a ni tako. Sam bi v šole vrnil tradicionalna znanja, kot so kvačkanje, pletenje in izdelovanje lesnih izdelkov. Hkrati pa so pomembne tudi vsebine računalništva in umetne inteligence, saj se gospodarstvo razvija, otroka pa je treba pripraviti na vse hitreje razvijajoč se delovni trg.
"Razgrnil bi bel list papirja, zbral strokovnjake – tudi iz gospodarstva – in skupaj bi zapisali, kaj otrok danes potrebuje. Predvsem katera znanja in ne katerih predmetov. Ukinil bi poimenovanja predmetov in jih raje razdelil na področja, kajti učitelji preveč negujemo vsak svoj vrt. Mi moramo sodelovati, področje mora biti interdisciplinarno in mora se prepletati. Kajti to je današnji svet. Več znaš, več veljaš," sklene Uroš Ocepek.
Preberite še:
