umetna inteligenca
Torek, 12. 5. 2026, 17.55
3 tedne, 6 dni
Svarilo iz ZDA: zdi se, da so to zadnji lepi meseci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,69
Po dogodkih iz let 2007 in 2008, ko je Michael Burry napovedal zlom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil, temu pa je kasneje sledila sprva ameriška in nato še globalna finančna kriza, so posneli hollywoodski film The Big Short (Velika poteza), v katerem je Burryja upodobil igralec Christian Bale.
Legendarni ameriški vlagatelj Michael Burry, znan po tem, da je leta 2007 pravilno predvidel zlom trga hipotekarnih posojil v ZDA, ki je nato vodil do globalne gospodarske krize, je močno zaskrbljen zaradi trenutnega dogajanja na ameriških delniških trgih. Spominjajo ga na zadnje mesece pred pokom tako imenovanega borznega mehurčka dotcom v začetku leta 2000.
Zadnji stadij balona?
Michael Burry je na svojem blogu na spletni strani Substack zapisal, da ga obsedenost ameriškega borznega trga z umetno inteligenco – cene delnic tehnoloških podjetij, ki razvijajo umetnointeligenčne modele ali se z UI ukvarjajo kako drugače, so v zadnjem letu dosegle zgodovinske višave – močno spominja na zadnji stadij tako imenovanega balona dotcom.
Ob poku tako imenovanega dotcom balona je propadlo več znanih ameriških internetnih podjetij, nekatera, ki so preživela, pa so izgubila tudi več kot 80 odstotkov vrednosti.
Pri poku balona dotcom je šlo za zrušitev ameriškega borznega trga, ki ga je napihnila izredna rast cen delnic internetnih podjetij. Vrhunec je dosegel 10. marca 2002, nato pa so se borzni tečaji sunkovito zrušili. Indeks Nasdaq Composite je v letu in pol izgubil skoraj 80 odstotkov vrednosti, s čimer so bili izbrisani tako rekoč vsi dobički vlagateljev, ki so v tehnološka podjetja vlagali pred začetkom napihovanja balona dotcom. Več internetnih podjetij je propadlo oziroma so jih za drobiž nato prevzele druge družbe.
Cene delnic samo navzgor
"Vsi stalno govorijo samo o umetni inteligenci. Nihče več ne govori o čem drugem," je zapisal Burry in nato izrazil mnenje, da se ameriški borzni trg zaradi množične norije okrog delnic umetnointeligenčnih podjetij vede povsem iracionalno.
"Cene delnic več ne rastejo in ne padajo zaradi podatkov o zaposlovanju ali razpoloženja potrošnikov. Rastejo samo navzgor, in sicer samo zato, ker pač rastejo navzgor. Občutek imam, kot da smo v zadnjih mesecih dogajanja ob koncu leta 1999 in v začetku leta 2000," je opozoril.
Tržna kapitalizacija Nvidie je po prihodu generativne umetne inteligence, ki je sprožila eksplozijo povpraševanja po umetnointeligenčnih čipih Nvidia, poletela v vesolje. Kdor bi pred petimi leti v delnice Nvidie vložil deset tisoč evrov, bi jih danes (skupaj s prvotno naložbo) imel več kot 140 tisoč.
Številni vlagatelji že približno dve leti množično kupujejo delnice podjetij, ki so povezana z umetno inteligenco, zaradi česar glavni ameriški borzni indeksi beležijo zgodovinsko visoke vrednosti. Tržne kapitalizacije tehnoloških podjetij sicer povečuje predvsem močno globalno navdušenje nad generativno umetno inteligenco. Ta podjetja posledično ogromno vlagajo v nadaljnji razvoj svojih zmogljivosti in kapacitet, kar vpliva na rast vrednosti proizvajalcev čipov in pomnilnikov, ti pa s tem še dodatno pospešujejo rast borznih indeksov.
Na kolaps trga, ki ga pokonci drži umetna inteligenca, naj bi stavil skoraj milijardo evrov
Ni sicer prvič, da je Burry odkrito skeptičen do vrednotenja tehnoloških podjetij, ki razvijajo ali se kako drugače ukvarjajo z umetno inteligenco.
Scion Asset Management, naložbeno podjetje Michaela Burryja, je že lani na napoved, da se bosta kmalu zrušili ceni delnic Nvidie, najvrednejšega podjetja na svetu, in družbe Palantir, ki se ukvarja z zbiranjem podatkov in je pomemben partner druge predsedniške administracije Donalda Trumpa, po poročanju ameriških medijev stavil skoraj milijardo evrov. Obe podjetji delujeta na področju umetne inteligence.
Čeprav je pravilno napovedal zlom ameriškega trga hipotekarnih posojil leta 2007, Michael Burry danes občasno velja za človeka, ki s svojimi napovedmi sicer kaže v pravo smer, a so mnogokrat prezgodnje. Nekateri kritiki mu očitajo tudi pretirano črnogledost. Na spletu o Burryju kroži tudi šala, da je "napovedal 15 od zadnjih dveh borznih zlomov".
Burryjevo podjetje Scion je v začetku novembra lani ameriškim regulatorjem namreč predstavilo poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da ima podjetje v portfelju po novem prodajne opcije za kar pet milijonov delnic družbe Palantir in prodajne opcije za milijon delnic podjetja Nvidia. Skupna vrednost obeh naložb je bila 1,099 milijarde dolarjev oziroma nekaj več kot 960 milijonov evrov.
Prodajna opcija oziroma tako imenovani put njenemu lastniku omogoča pravico do prodaje osnovnega finančnega instrumenta po vnaprej določeni ceni, kar lahko v ameriškem borznem sistemu stori do določenega dne, ko opciji preneha veljavnost.
Ali ima Burry danes v lasti še vedno prodajne opcije, ki jih je imel novembra lani, sicer ni znano. Kasneje je trdil, da je za prodajne opcije v resnici porabil skoraj stokrat manj, torej le nekaj manj kot deset milijonov evrov, in da so mediji zgodbo o milijardni stavi napihnili. 13. novembra 2025 je na družbenem omrežju X zapisal tudi, da je bilo vse "storjeno že prejšnji mesec" in da se bo kmalu začel ukvarjati "z veliko boljšimi stvarmi".
Michael Burry je v zadnjem letu večkrat opozarjal, da se lahko nad Wall Street zgrnejo črni oblaki.
Prihaja "osupljiva" korekcija trga?
Vzporednice med aktualnim dogajanjem na ameriški borzi in dogajanjem ob vrhuncu mehurčka dotcom ob prelomu tisočletja je za ameriški poslovni medij CNBC povlekel tudi ameriški milijarder in upravitelj kapitalskih skladov Paul Tudor Jones.
Ocenil je sicer, da bi se rast borznih indeksov lahko nadaljevala še leto ali dve, a obenem opozoril, da bi v primeru nadaljnje rasti trga – na primer za dodatnih 40 odstotkov – razmerje med njegovo vrednostjo in BDP Združenih držav Amerike lahko postalo absurdno visoko.
Milijarder Paul Tudor Jones opozarja pred "osupljivo" korekcijo ameriškega borznega trga.
"Ljubi bog, v tem primeru bi razmerje med vrednostjo borznega trga in našim BDP verjetno lahko doseglo 300 ali 350 odstotkov. Veste, kaj sledi potem? Osupljiva korekcija trga," je opozoril Tudor Jones.
