umetna inteligenca
Sreda, 7. 1. 2026, 9.45
1 mesec
Dogodek ISR: Gospodarstvo ni športna arena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Pogled čez okvirje posameznih panog – o tem, kako negotovost, regulacija in dolgoročni trendi oblikujejo prostor za rast in tveganja hkrati.
Svetovno gospodarstvo se vse pogosteje opisuje kot tekma velikih sil, v kateri naj bi na koncu ostali le zmagovalci in poraženci. A razprave na letošnjem strateškem forumu Inštituta za strateške rešitve so pokazale drugačno izhodišče. Na tradicionalnem dogodku ob izidu revije The Adriatic: Strategic Foresight 2026 so sogovorniki iz gospodarstva, financ in energetike poudarili, da gospodarstvo ni športna arena, temveč zapleten proces soobstoja, v katerem se prepletajo tokovi kapitala, tehnološki premiki, tveganja in politične odločitve. Razprava je odprla ključna vprašanja o konkurenčnosti, razvoju in odpornosti slovenskega gospodarstva ter regije Zahodnega Balkana in pokazala, da prihodnost ne bo odvisna le od algoritmov ali regulacije, temveč predvsem od ljudi.
"Gospodarstvo ni tekma v klasičnem pomenu besede, saj cilj ni, da nekateri zmagajo in drugi izgubijo, temveč da se ustvarijo pogoji, v katerih lahko uspe vsem," je ob uvodu v tradicionalni letni dogodek ISR poudaril direktor inštituta, Tine Kračun.
Kot je povedal Kračun, je danes umetna inteligenca v samem središču geopolitičnega dogajanja, saj omogoča, da lahko ustvarjamo več, bolje in učinkoviteje kot kadarkoli prej. Prav kombinacija kreativnosti in inteligence pa je za regijo, kot je Zahodni Balkan, temeljni okvir sodelovanja in dolgoročnih dosežkov.
V globalnem političnem prostoru se vse pogosteje pojavljajo voditelji in javne podobe, ki delujejo kot liki iz operete. "Od Latinske Amerike do Evrope in Združenih držav Amerike politika vse bolj prevzema logiko uprizoritve, kjer šteje vtis, ne vsebina, in kjer se resni odločitveni procesi preoblačijo v spektakel," je dejal dr. Jure Stojan, direktor in vodja raziskav na ISR.
Slovenija kot povezovalni trg med EU in Zahodnim Balkanom
Direktorica SPIRIT Slovenija Tamara Zajec Balažič je ocenila, da slovenska podjetja na Zahodnem Balkanu ostajajo konkurenčna predvsem na področjih logistike, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in proizvodnje. Hkrati pa je opozorila na strukturne omejitve regije: neenotno regulativo, razlike v transparentnosti ter dolgotrajne in zapletene administrativne postopke. Prav v tem okviru Slovenija po njenem mnenju ohranja vlogo povezovalnega trga med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom, tako gospodarsko kot institucionalno.
Po mnenju Zajec Balažic ima Slovenija vlogo povezovalnega trga med EU in regijo, priložnosti pa so tudi v bolj sistematičnem regionalnem digitalnem povezovanju.
Naslovnica je ilustracija dobitnika Prešernove nagrade, striparja in ilustratorja Cirila Horjaka.
Dr. Jure Stojan je ob predstavitvi letošnje izdaje revije poudaril, da je tudi naslovnica revije vedno zamišljena kot zgodba. Ne zato, ker bi bila takšna izbira lažja ali hitrejša, temveč zato, ker želijo z njo povedati nekaj osebnega in avtentičnega. Opozoril je, da lahko umetna inteligenca vizualno deluje popolno, vendar pogosto izpade prazno, medtem ko staro, ročno delo – skica ali akvarel – nosi drugačno težo.V razmisleku se je navezal tudi na simboliko kače in biblijsko zgodbo o drevesu spoznanja. Adam in Eva sta z zavestjo izgubila raj, je spomnil, in dodal, da nekateri zagovorniki umetne inteligence danes trdijo, da smo tik pred točko, ko bodo zavest razvili tudi stroji. To bi po njegovih besedah lahko pomenilo nov "izvirni greh", pri čemer še ni jasno, kam takšen razvoj vodi.
Nova faza kapitalizma in moč digitalnih platform
Članica poslovodstva Pošte Slovenije Ivana Vrviščar je opozorila na globlje sistemske spremembe sodobnega gospodarstva. Po njenem vstopamo v novo fazo kapitalizma, v kateri ključno vlogo prevzemajo digitalne platforme, podatkovni oblaki in upravljanje podatkov. Lastniki te infrastrukture po njenem mnenju ustvarjajo rentne dohodke, kar pomeni odmik od klasičnega modela prostega trga. Ta premik je opisala kot obliko tehnološko pogojenega fevdalizma.
Ob tem je opozorila tudi, da digitalne platforme in algoritmi vse bolj vplivajo na potrošniške odločitve ter da so se logistični in poštni sistemi morali temeljito preoblikovati – od fizične infrastrukture k digitalnim podatkovnim platformam.
Tveganja kot stalnica sodobnega gospodarstva
Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav, je poudaril, da so tveganja stalnica gospodarskega in družbenega okolja, ne glede na njihovo trenutno medijsko izpostavljenost, vendar prav njihovo razumevanje odpira prostor za inovacije. Poleg tveganj, za katera zavarovalnice zagotavljajo tradicionalna kritja, v ospredje vse bolj stopajo tudi tehnološka, demografska in regulatorna tveganja, ki v zavarovalništvu spodbujajo razvoj novih produktov in storitev.
"Pri tem panoga vse bolj izkorišča digitalne rešitve, vključno z umetno inteligenco, za optimizacijo procesov, napredno analitiko in boljše upravljanje podatkov. Zavarovalništvo kot industrija namreč razpolaga z obsežnimi podatkovnimi bazami, ki ob ustrezni obdelavi omogočajo ustvarjanje večje dodane vrednosti tako za stranke kot za zavarovalnice," je poudaril.
Predstavniki gospodarstva in institucij so na forumu ISR razpravljali o priložnostih in tveganjih za slovensko gospodarstvo v času geopolitičnih in družbenih sprememb.
Kapital se še vedno steka v panoge z nižjo dodano vrednostjo
V razpravi o kapitalu prihodnosti je član uprave NLB Andrej Lasič poudaril, da se največ kapitala v regiji Zahodnega Balkana še vedno usmerja v gradbeništvo, nepremičnine in trgovino – panoge z razmeroma nizko dodano vrednostjo. Po njegovih besedah bi si želel več investicij v tehnologijo in sektorje z višjo dodano vrednostjo.
Kot pomembno strateško vprašanje je izpostavil tudi širitev Evropske unije: Črna gora in Albanija po njegovi oceni kažeta največjo pripravljenost, hkrati pa Evropska unija regije še vedno ne razume v celoti, kar zavira njen razvojni potencial. Ob tem je opozoril, da regija v zadnjem desetletju sicer dohiteva EU, vendar se lahko brez politične stabilnosti in ambicije ta trend hitro ustavi.
Sogovorniki so umetno inteligenco opisovali kot orodje, ki lahko izboljša napovedovanje, optimizacijo procesov in obdelavo podatkov – a samo, če so podjetja in država najprej dovolj digitalizirani. V logistiki so izpostavili vlogo UI pri predikcijah in scenarijskem načrtovanju, v financah in zavarovalništvu pri delu z velikimi količinami podatkov ter v industriji pri spremljanju proizvodnih parametrov in zgodnejšem zaznavanju odstopanj.
Ko regulacija zavira konkurenčnost
V razpravi o virih prihodnosti sta sogovornika opozorila tudi na strukturne omejitve v posameznih panogah. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement, je poudaril, da so globalno izpostavljene in hkrati močno regulirane panoge v vse težjem konkurenčnem položaju, saj zapleteni evropski in nacionalni postopki pogosto zavirajo hitrost odločanja. Franc Dover, direktor Pannonia Bio Gas, je opozoril tudi na velik, a premalo izkoriščen potencial energetske samooskrbe z učinkovitejšo rabo odpadkov, pri čemer razvoj bioplinarn po njegovih besedah zavirajo dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in odpor lokalnih skupnosti.
Forum se je sklenil s poudarkom, da "pametne prihodnosti" ne bodo ustvarjali pametni stroji, temveč pametni ljudje – z ustvarjalno in premišljeno rabo tehnologije.
