Četrtek, 27. 9. 2018, 19.59
6 let, 2 meseca
20 let Googla
Kdo sta človeka, ki nam življenje morda krojita bolj kot vsi drugi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,63
1
Ko večino ljudi zanima karkoli, to poiščejo z Googlom. Ko si želijo ogledati določen videoposnetek ali poslušati glasbo, odprejo YouTube. E-pošto poldruga milijarda ljudi pošilja z Gmailom. Osemdeset odstotkov uporabnikov ima pametni telefon z operacijskim sistemom Android. Vse to samo zato, ker sta se leta 1995 spoznala Larry Page (levo) in Sergey Brin (desno).
Kdo ve, kakšna bi bila podoba sodobnega tehnološko razvitega sveta, če se pred 23. leti na ameriški univerzi Stanford ne bi spoznala doktorska študenta Larry Page in Sergey Brin ter skupaj razvila računalniškega algoritma PageRank, ki je pozneje postal temelj spletnega iskalnika Google. Ta prav danes praznuje svoj hkrati uradni in neuradni 20. rojstni dan. Sprehodili smo se skozi zgodovino Googla od skromnih začetkov v garaži do današnje svetovne velesile.
Zgodba o tem, kako je nastal Google
Soustanovitelja Googla, 45-letna Larry Page in Sergey Brin, si ob prvem srečanju leta 1995 nista bila posebej všeč, saj je vsak od njiju menil, da je drugi tečen. Kljub temu sta med doktorskim študijem računalništva na prestižni ameriški univerzi Stanford odkrila, da ju druži dovolj skupnih zanimanj, da lahko skupaj naredita nekaj velikega.
Mlada Larry Page (levo) in Sergey Brin (desno) v prvi garažni pisarni Googla leta 1998.
Larry Page je takrat že delal pri računalniškem projektu, ki ga je poimenoval BackRub. Njegov cilj je bil ugotoviti, na katere in na koliko drugih spletnih strani vodijo povezave na posamezni spletni strani, saj bi spletne strani s tem lažje razvrstil po pomembnosti. Bolj kot je spletna stran pomembna, več povezav do nje vodi z drugih strani, je grobo teorijo razvil Page.
Izkazalo se je, da je imel prav, a je potreboval pomoč pri razvoju dovolj kompleksnega algoritma, s katerim bi ugotovitve, ki jih je pridobil z BackRubom, lahko preizkusil v praksi na terenu, torej na svetovnem spletu. To je bila naloga za Sergeya Brina, matematičnega genija, ki je pri šestih letih s starši emigriral v ZDA iz Sovjetske zveze.
Page in Brin sta nov algoritem poimenovala PageRank - Page predstavlja tako spletno stran kot Larryjev priimek, Rank pa uvrstitev spletne strani glede na njeno pomembnost.
Čeprav prikazovanje rezultatov iskanja na Googlu danes določa več različnih računalniških algoritmov, je PageRank še vedno eden pomembnejših in daleč najbolj prepoznaven, bil pa je tudi temelj razvoja vseh drugih.
Izkazalo se je, da je bil PageRank zadetek v polno, saj je med prvim preizkusom različne spletne strani glede na pomembnost in kredibilnost vira razvrščal veliko bolj zanesljivo kot takrat najbolj priljubljeni spletni iskalniki, kot so bili Altavista, Lycos ali Excite, ki so se zanašali skoraj izključno na pogostost pojavljanja ključnih besed.
Za nameček je imel PageRank še eno zelo pomembno lastnost - skalabilnost. Več kot je bilo povezav, ki bi jih lahko analiziral, bolje je algoritem deloval. To pomeni, da je z rastjo svetovnega spleta zrasla tudi učinkovitost PageRanka.
Larry Page in Sergey Brin danes spadata med najbogatejše ljudi na svetu. Na Forbesovi lestvici svetovnih milijarderjev je Page na 9. mestu s premoženjem v vrednosti 46,5 milijarde evrov, Brin pa na 12. mestu s 45,3 milijarde evrov.
Page in Brin sta se začela zavedati, da lahko PageRank postane temelj spletnega iskalnika. Pageev projekt BackRub je avgusta 1996 postal Google.
Najprej so ga lahko uporabljali študenti univerze Stanford, med katerimi je Google postal takojšnja uspešnica, ker so lahko z njim hitreje kot prej iskali vsebine po več kot 20 milijonih spletišč v Stanfordovem internem omrežju.
Page in Brin sta navdih za ime Google dobila pri izrazu googol, ki pomeni zelo veliko število: enico, ki ji sledi sto ničel, oziroma deset na stoto potenco. Ime ponazarja dejstvo, da je Google zmožen upravljati zelo veliko število informacij. Po spletu krožita tudi teoriji, da sta Page in Brin Google sprva nameravala poimenovati Googol, a naredila pravopisno napako, oziroma da sta se za Google odločila zato, ker je bila domena googol.com že zasedena.
Hrbtenico Googla je najprej predstavljalo internetno omrežje univerze Stanford, saj si Page in Brin nista mogla privoščiti svoje računalniške opreme, njuni študentski sobi pa sta postali zasilni pisarni in strojnici.
Tudi spletni naslov Googla je bil sprva google.stanford.eu, na svojo domeno, torej google.com, pa se je Google preselil 15. septembra 1997.
Takole je bila videli prva različica samostojnega iskalnika Google.
Skoraj leto dni pozneje, 4. septembra 1998, je v garaži Susan Wojcicki, prijateljice Larryja Pagea in Sergeya Brina, s pomočjo injekcij kapitala zunanjih vlagateljev, med katerimi sta bila tudi direktor Amazona Jeff Bezos in soustanovitelj Sun Microsystems Andy Bechtolsheim, nato končno zaživelo samostojno podjetje Google, Inc.
Če vam je ime Susan Wojcicki znano, se ne motite. Njeno ime se namreč redno pojavlja v svetovnih (tehnoloških) medijih, saj je od leta 2014 direktorica YouTuba.
Čeprav je bilo podjetje Google uradno ustanovljeno 4. septembra, je svoj rojstni dan najprej praznovalo 7. septembra, leta 2005 pa so se odločili, da bo rojstni dan od takrat naprej 27. september.
Takole je garaža Susan Wojcicki, kjer je bil prvi sedež Googla, videti danes:
Nekaj najpomembnejših prelomnic v zgodovini Googla
Zavrnitvi, 1998: Page in Brin sta se približala internetnemu podjetju Excite, takrat enemu največjih na svetu, in mu za milijon dolarjev ponudila odkup Googla skupaj z algoritmom PageRank. Excite je ponudbo zavrnil in pozneje propadel. Google sta Page in Brin ponudila še enemu internetnemu velikanu, Yahooju, a tudi ta ni želel niti slišati za nakup. Tudi Yahoo je propadel. O prodaji sta Page in Brin razmišljala zato, ker je Google zanju postajal prevelik zalogaj, oba pa sta želela dokončati doktorski študij.
Selitev, 1999: Google se je iz garaže Susan Wojcicki preselil v Mountain View v Silicijevi dolini v Kaliforniji, kjer ima sedež še danes.
Oglaševanje, 2000: Google je zagnal storitev AdWords in s tem postavil temelj svoji oglaševalski platformi, ki je njegov daleč največji vir prihodkov. AdWords oglaševalcem omogoča, da v Googlovi mreži internetnih storitev uporabnikom glede na ključne besede prikazujejo različne vrste oglasov. Leta 2003 je Google predstavil še oglaševalsko platformo AdSense, ki oglase prikazuje bolj natančno glede na vsebino spletne strani in zanimanja uporabnikov.
Slike, 2001: Google uporabnikom ponudi možnost iskanja slik in fotografij.
Eden glavnih razlogov za to, da je Google dodal iskalnik slik, je bila zelena Versacejeva obleka ameriške pevke Jennifer Lopez, ki je bila leta 2000 najbolj iskana kombinacija ključnih besed na Googlu, ta pa uporabniku, ki je želel videti fotografijo, do takrat ni mogel postreči drugače kot s spletno povezavo.
Google je leta 2001 v podjetje pripeljal tudi Erica Schmidta, veterana Silicijeve doline, ki je prevzel vlogo direktorja družbe. Page in Brin sta ga najela zato, ker sta bila sama v poslu še precej neizkušena in podjetja nista želela pogubiti z morebitnimi slabimi poslovnimi odločitvami.
E-pošta, 2004: Tako rekoč vsi so verjeli, da gre za prvoaprilsko potegavščino, a Google je 1. aprila 2004 res odprl registracije za brezplačno e-pošto Gmail, ki ima danes po vsem svetu okrog 1,5 milijarde uporabnikov.
Spletna pošta Gmail.
Navigacija, 2005: Zaživel je najbolj prepoznavni zemljevid sveta in danes najpogosteje uporabljana aplikacija za pametne telefone, Google Maps oziroma Googlov Zemljevid. Google je tega leta predstavil tudi vsesplošno uporabljano orodje Google Analytics, ki upravljavcem spletnih strani pomaga analizirati njihov obisk, doseg in oglaševalski potencial.
Najpomembnejši nakup v zgodovini podjetja, 2006: Google je kupil takrat že dodobra uveljavljeno spletno stran YouTube in si s tem zagotovil primat na področju spletnega videa ter pridobil še eno pomembno oglaševalsko platformo. Istega leta je Google predstavil tudi svoj prevajalnik Translate.
Pomemben korak do prevlade na mobilnem trgu, 2007: Novembra tega leta je Google v sodelovanju z združenjem velikih imen mobilne industrije Open Handset Alliance razkril operacijski sistem za mobilne telefone Android. Prva naprava z Androidom je izšla septembra 2008, danes pa je po nekaterih ocenah nameščen na od približno 75 do celo 85 odstotkih vseh pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav.
Maskota operacijskega sistema Android je tale prepoznavni vesoljček.
Lastno okno v splet, 2008: Izšel je Chrome, Googlov lastni spletni brskalnik, ki je danes tako kot zgoraj omenjeni Android programska oprema z največjim tržnim deležem na svojem področju. Chrome je nameščen na osebnih računalnikih več kot 60 odstotkov vseh uporabnikov.
Prvi pametni telefon, 2010: Nexus One je bil eden prvih Googlovih prodorov na trg strojne opreme in tudi prva naprava v prodajno kar uspešni seriji telefonov in tablic Nexus, ki se je upokojila leta 2016, delno nadomestila pa jo je znamka Pixel.
Pametni telefon Nexus One je za Google izdelalo tajvansko podjetje HTC.
Kadrovske rošade in nakupovanje, 2011: Larry Page je postal direktor Googla, Eric Schmidt pa predsednik podjetja. Google je tistega leta izvedel tudi svoj največji nakup v zgodovini, saj je pod svojo streho za 12,5 milijarde dolarjev (danes 11,98 milijarde evrov) vzel proizvajalca mobilnih pametnih telefonov Motorola Mobility, a ga nato že leta 2014 prodal kitajskemu Lenovu.
Očala, 2012: Google je predstavil enega svojih najbolj ambicioznih projektov, pametna očala s kamero Google Glass. Očala so bila deležna precej kritik zaradi možnosti vdiranja v zasebnost drugih ljudi, ki ne bi vedeli, da jih uporabnik očal snema, in zaradi visoke cene pozneje postala tudi prodajna polomija.
Soustanovitelj Googla Sergey Brin se je pojavil v številnih oglasih in predstavitvah pametnih očal Google Glass.
Naložba v prihodnost, 2014: Pod okrilje Googla se je za pol milijarde ameriških dolarjev preselilo podjetje DeepMind, eno najnaprednejših na področju razvoja umetne inteligence na svetu. Google umetno inteligenco že integrira v nekatere svoje spletne platforme, na primer prevajalnik Translate, sodelovanje z DeepMind pa mu bo pomagalo ostati tudi v koraku z najbližjimi tekmeci, kot sta Facebook in IBM.
Google ni več Google, 2015: Google se je prestrukturiral v holdinško družbo Alphabet, ki upravlja Googlove storitve in vse podružnice družbe, ki je bila nekdaj Google. Larry Page je direktor Alphabeta, Sergey Brin pa predsednik. Direktor Googla, ki je danes glavna tehnološka veja Alphabeta, je medtem postal Sundar Pichai.
Opozorilo, da njihov doseg postaja prevelik, 2017: Evropska komisija je Googlu zaradi kršenja evropskih konkurenčnih pravil izrekla rekordno globo v višini 2,4 milijarde evrov. Pred nekaj meseci je Evropska komisija Google zaradi monopolizma še enkrat kaznovala rekordno, in sicer z globo v višini kar 4,3 milijarde evrov.
Telefonski klic, ki je šokiral svet, 2018: Google je ves svet presenetil s svojim novim izdelkom Google Duplex, na umetni inteligenci osnovano storitvijo, ki lahko opravlja telefonske klice namesto uporabnika. Duplex je tako prepričljiv, da ljudje na drugi strani slušalke ne vedo, da se ne pogovarjajo s pravim človekom.
Odzive javnosti na Duplex je bilo mogoče razdeliti v dve kategoriji: navdušenje in strah.
Preberite tudi:
1