Ena polomija za drugo ali kako so zavozili enega največjih

Skoraj neverjetno je, koliko velikanskih napak si je v malce več kot 20 letih delovanja privoščilo internetno podjetje Yahoo!, v novi knjigi Bili smo Yahoo! piše nekdanji zaposleni Jeremy Ring. Yahoo!, ki je lani večino svojih internetnih poslov prodal telekomunikacijskemu gigantu Verizonu in prenehal obstajati kot samostojno podjetje, ga je res lomil na vseh frontah in obetavne priložnosti zapravljal kot po tekočem traku. To je nekaj Yahoojevih največjih zablod. 

Yahoo Foto: Reuters
Podjetje Yahoo! sta leta 1994 ustanovila Jerry Yang in David Filo. Yahoo! je bil eden od pionirjev svetovnega spleta, istoimenski portal yahoo.com, ki je na enem mestu združeval povezave do najzanimivejših kotičkov spleta, pa ena najbolj priljubljenih in prepoznavnih spletnih strani. 

Yahoo! je bil ob prelomu tisočletja s tržno kapitalizacijo prek sto milijard ameriških dolarjev eno največjih tehnoloških podjetij in eno redkih tako velikih, ki so v tistem obdobju preživela pok internetnega podjetniškega balona oziroma tako imenovanega mehurčka dotcom. 

V zadnjem nekaj več kot desetletju je serija nepremišljenih poslovnih odločitev, ki je bila posledica gradnje podjetja na napačnih temeljih, premalo sposobnih vodstvenih kadrov in slabega predvidevanja tržnih trendov, Yahoo! najprej stala vodilni položaj na trgu, lani pa nazadnje tudi samostojnost. 

Yahoojeve internetne posle (spletni portal in oglaševalsko platformo) je odkupil ameriški telekomunikacijski gigant Verizon, tisto, kar je še ostalo od podjetja (lastniški delež v kitajskem trgovcu Alibaba in japonskem Yahoo! Japan, ki je samostojno podjetje), pa se je prestrukturiralo v investicijsko družbo Altaba. 

Yahoo! je kar dvakrat imel na mizi Googlovo ponudbo za nakup, a tega ni izkoristil

Če bi Yahoo! sprejel ponudbo za nakup Googla, bi bil danes prav mogoče eno največjih podjetij na svetu in ne ime, o katerem se zvečine govori samo še v pretekliku. Če bi Yahoo! sprejel ponudbo za nakup Googla, bi bil danes prav mogoče eno največjih podjetij na svetu in ne ime, o katerem se zvečine govori samo še v pretekliku. Foto: Reuters

Na vrata Yahooja, ki je bil ob ameriškem AOL takrat verjetno največje internetno ime na svetu, sta leta 1998 s poslovno ponudbo potrkala študenta z univerze Stanford Larry Page in Sergey Brin. "Pozdravljeni, prodajava najin algoritem za spletne iskalnike PageRank. Vi ga zagotovo potrebujete, saj upravljate najuspešnejši spletni portal. Zanj hočeva milijon dolarjev." Pri Yahooju so jima pokazali vrata.

Larry Page (levo) in Sergey Brin (desno) sta ustanovitelja Googla, spadata pa tudi med najbogatejše Zemljane. Larry Page (levo) in Sergey Brin (desno) sta ustanovitelja Googla, spadata pa tudi med najbogatejše Zemljane. Foto: Reuters

Page in Brin sta nato istega leta ustanovila podjetje Google in zagnala istoimenski spletni iskalnik, katerega temelj je bil PageRank. Ta algoritem je namenjen razvrščanju spletnih strani v rezultatih iskanja ključnih besed glede na največjo ustreznost.

Yahoo! takšnega algoritma ni potreboval, saj ni želel, da bi uporabniki zapuščali njihovo spletišče. Yahoo! je bil (in še vedno je) namreč ne samo iskalnik, temveč tudi vir novic (Yahoo News) in znanja (Yahoo Answers), na primer. Včasih je gostil še spletne strani, ki so jih izdelovali uporabniki sami (legendarni portal Geocities). Algoritem PageRank pa uporabnike z iskalnika preusmerja na druge spletne strani. 

Google se je med uporabniki prijel in leta 2000 je celo Yahoo! med razvojem lastnega boljšega algoritma iskanja začel opravljati prek Googlove platforme (to je trajalo do leta 2004). A Yahoo je veliko prepozno spoznal, da je v spletnem iskanju veliko denarja, in to ga je nazadnje stalo vse. Google se je med uporabniki prijel in leta 2000 je celo Yahoo! med razvojem lastnega boljšega algoritma iskanja začel opravljati prek Googlove platforme (to je trajalo do leta 2004). A Yahoo je veliko prepozno spoznal, da je v spletnem iskanju veliko denarja, in to ga je nazadnje stalo vse. Foto: Reuters

Larry Page in Sergey Brin sta se Yahooju, ki je bil tisti čas še vedno večje podjetje od Googla, še enkrat približala leta 2002. Tokrat s prošnjo za finančno injekcijo v višini treh milijard evrov v zameno za konkreten kos njunega podjetja. 

Če bi ponudbo sprejel, bi bil Yahoo danes večinski lastnik Googla. Pa je (znova) ni. Google oziroma natančneje njegova starševska družba Alphabet je danes drugo najvrednejše podjetje na svetu, Yahoo! pa kot samostojno podjetje ne obstaja več. 


Yahoo! so prodali za 4,4 milijarde dolarjev. Lahko bi ga za desetkrat več. 

Leta 2008 se je Yahooju s ponudbo za odkup celotne družbe približal Microsoft. Takratni direktor računalniškega velikana Steve Ballmer je za Yahoo! ponujal 44 milijard dolarjev. A vodstvo Yahooja je ponudbo takoj zavrnilo - še vedno so živeli nekaj let v preteklosti, ko je bil Yahoo na trgu vreden 2,5-krat toliko

Yahoo! in Microsoft sta leta 2008 vendarle sklenila pomemben dogovor. Ne sicer o prevzemu, temveč je Microsoft postal Yahoojev partner na področju spletnega iskanja. Yahoo! je začel na svojem portalu namreč uporabljati Microsoftov iskalnik Bing. Yahoo! in Microsoft sta leta 2008 vendarle sklenila pomemben dogovor. Ne sicer o prevzemu, temveč je Microsoft postal Yahoojev partner na področju spletnega iskanja. Yahoo! je začel na svojem portalu namreč uporabljati Microsoftov iskalnik Bing. Foto: Reuters

Ponudba Microsofta se je takratnemu vodstvu Yahooja zdela poniževalna in prenizka, a kaj bi šele poreklo na znesek, ki ga je lani za odkup Yahooja, ki je bil le še bleda senca nekdanje slave, plačal ameriški telekomunikacijski velikan Verizon - 4,48 milijarde dolarjev oziroma skoraj desetkrat manj od cene, ki jo je bil pripravljen plačati Microsoft.


Yahoo! bi lahko bil lastnik Facebooka

Tržna kapitalizacija, to je skupna vrednost vseh izdanih delnic, Facebooka, ki ustvarja najbolj priljubljeno družbeno omrežje na svetu, je danes 511 milijard ameriških dolarjev. Samo eno milijardo v delnicah Yahooja pa je bil za Facebook leta 2006 pripravljen sprejeti takrat 22-letni oče družbenega omrežja Mark Zuckerberg.

Yahoo! je v pogovorih s Facebookom (na fotografiji Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka) o morebitnem odkupu podjetja prišel dlje kot vsi drugi velikani, med drugim tudi Google in Microsoft.   Yahoo! je v pogovorih s Facebookom (na fotografiji Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka) o morebitnem odkupu podjetja prišel dlje kot vsi drugi velikani, med drugim tudi Google in Microsoft.   Foto: Reuters

Posel je padel v vodo - tik preden so ga lahko sklenili, je cena Yahoojeve delnice zdrsnila, Yahoo! pa jih Zuckerbergu ni bil pripravljen ponuditi še več. 


Yahoo! je pred vsemi hotel narediti svoj YouTube, a je pozabil na pomembno stvar

Prva velika zabloda Yahooja se je zgodila že, ko je bilo podjetje še razmeroma mlado in s poslovnega vidika še v vzponu. 1. aprila 1999 je Yahoo! kupil podjetje Broadcast.com, ki je ponujalo prenose internetnega radia.

Yahoo! je na temeljih Broadcast.com, za katerega je odštel 5,7 milijarde ameriških dolarjev, kar je bil tudi najdražji nakup v zgodovini podjetja, zgradil platformo za ogledovanje videoposnetkov oziroma prednika današnjega YouTuba.

A pri Yahooju so pozabili, da je imela večina uporabnikov takrat še tako počasno internetno povezavo, da jim je preglavice povzročalo že nalaganje slik, kaj šele videa. Yahoo! je vse skupaj opustil in broadcast.com ugasnil manj kot tri leta po nakupu. 

Prvi mož Broadcast.com je bil v času nakupa podjetja s strani Yahooja danes dobro znani ameriški poslovnež in vlagatelj Mark Cuban. Svoj delež od prodaje Broadcast.com v delnicah Yahooja je unovčil takoj in zaslužil svojo prvo milijardo. Vrednost svojega premoženja je s pametnimi naložbami v zadnjih dveh desetletjih več kot potrojil. Prvi mož Broadcast.com je bil v času nakupa podjetja s strani Yahooja danes dobro znani ameriški poslovnež in vlagatelj Mark Cuban. Svoj delež od prodaje Broadcast.com v delnicah Yahooja je unovčil takoj in zaslužil svojo prvo milijardo. Vrednost svojega premoženja je s pametnimi naložbami v zadnjih dveh desetletjih več kot potrojil. Foto: Reuters

Flickr in Tumblr

Flickr, leta 2004 ustanovljena spletna stran za objavljanje fotografij, ki jo je Yahoo! za samo 35 milijonov dolarjev, kupil leta 2005, bi lahko že v prejšnjem desetletju postal Instagram ali celo Facebook. Uporabnikov, ki so delili fotografije, je bilo namreč veliko in Flickr je bil zelo priljubljen.

Takole je danes videti spletna stran Flickr. Takole je danes videti spletna stran Flickr. Foto: Matic Tomšič

A Yahoo, ki je raje kot v dobre programerje in dizajnerje denar vlagal v marketing, je Flickr z vidika razširjenosti in priljubljenosti med uporabniki zavozil. Namesto da bi platformo razvijal in dodal nove funkcije, predvsem takšne, ki bi omogočale poglobljeno povezovanje med uporabniki, se je Yahoo! posvečal integraciji Flickrja v svoje obstoječe spletne produkte. To ni obrodilo sadov, Flickr pa so tekmeci medtem povozili. 

Leta 2013 je Yahoo! že pod vodstvom nove direktorice Marisse Mayer, ki je ob lanskem odhodu iz propadlega podjetja zaslužila celo bogastvo, za več kot milijardo evrov kupil še blogersko družbeno omrežje Tumblr.

Nakup Tumblrja velja za eno najslabših poslovnih potez v tem tisočletju, saj Tumblr Yahooju ni prinesel niti centa dobička. Nakup Tumblrja velja za eno najslabših poslovnih potez v tem tisočletju, saj Tumblr Yahooju ni prinesel niti centa dobička. Foto: Reuters Preberite tudi:

Konec poti za eno najpomembnejših blagovnih znamk vseh časov

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano