SiolNET. Digisvet Novice
2,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Konec poti za eno najpomembnejših blagovnih znamk vseh časov

2,55

termometer

Ameriška tehnološka korporacija Xerox je ta teden sklenila dogovor z japonskim Fujifilmom, da bo ta prevzel večinski delež v podjetju. To po kar 112 letih pomeni konec neodvisnosti za družbo Xerox, ki velja za eno najvplivnejših in najpomembnejših podjetij 20. stoletja. Xeroxu so namreč uspeli številni tehnološki preboji, brez katerih si ne moremo predstavljati sodobnega življenja. 

Logotip podjetja Xerox. Pri nas morda ni najbolj prepoznaven, v številnih državah, predvsem v ZDA, pa ima praktično isto težo kot logotip Appla ali Microsofta. Logotip podjetja Xerox. Pri nas morda ni najbolj prepoznaven, v številnih državah, predvsem v ZDA, pa ima praktično isto težo kot logotip Appla ali Microsofta. Foto: Reuters

Družba Xerox, katere ime je v angleško govorečih državah že desetletja sinonim za fotokopiranje, bo letos prešla pod okrilje japonskega podjetja Fujifilm, ki bo postal 50,1-odstotni lastnik Xeroxa, so v sredo sporočili iz družbe.

Fujifilm bo Xerox spojil s skupnim podjetjem Fuji-Xerox, ki obstaja že od leta 1962 in s tiskarskimi rešitvami oskrbuje azijsko regijo. Zaradi prevzema bo ob zaposlitev okrog deset tisoč ljudi, kar je blizu četrtine vseh Xeroxovih zaposlenih. 

Skupno podjetje Fujifilma in Xeroxa, Fuji-Xerox, je pravzaprav najstarejše še obstoječe partnerstvo med ameriškim in japonskim podjetjem. Fujifilm po prevzemu Xeroxa ne bo spreminjal vsega: na newyorški borzi se bo z delnicami Xeroxa tako še naprej trgovalo z zdajšnjim imenom XRX. Skupno podjetje Fujifilma in Xeroxa, Fuji-Xerox, je pravzaprav najstarejše še obstoječe partnerstvo med ameriškim in japonskim podjetjem. Fujifilm po prevzemu Xeroxa ne bo spreminjal vsega: na newyorški borzi se bo z delnicami Xeroxa tako še naprej trgovalo z zdajšnjim imenom XRX. Foto: Reuters
Fujifilmov prevzem Xeroxa pomeni tudi konec samostojne znamke Xerox ("zeroks"). To je zgodba o tem, kaj vse je Xerox dal svetu in kako je nazadnje tudi postal žrtev lastnega uspeha

Fotokopirniška revolucija

Podjetje, ki je bilo do danes Xerox, je bilo ustanovljeno že davnega leta 1906. Takrat se je imenovalo The Haloid Photographic Company, proizvajalo pa je fotografski papir.

Zgodba o "pravem" Xeroxu se je začela šele, ko je vodenje podjetja Haloid prevzel Joseph C. Wilson in leta 1946 dogovor o sodelovanju sklenil z ameriškim znanstvenikom Chesterjem Carlsonom. Ta je nekaj let prej razvil prve zametke tehnologije, ki bi zelo pospešila tisk na papir.

Po več kot desetletju izpopolnjevanja tehnologije je podjetje, ki se je medtem preimenovalo v Haloid Xerox, leta 1959 na trg poslalo napravo Xerox 914. To je bil prvi komercialno uspešen fotokopirni stroj in pravzaprav tudi začetnik ere fotokopiranja. 

Xerox 914, oče sodobnega fotokopiranja in začetnik popularizacije tako imenovanega "xerografskega" fotokopiranja, to je suhega tiska brez uporabe tekočih kemikalij, ki se še danes uporablja v veliki večini fotokopirnih strojev. Xerox 914, oče sodobnega fotokopiranja in začetnik popularizacije tako imenovanega "xerografskega" fotokopiranja, to je suhega tiska brez uporabe tekočih kemikalij, ki se še danes uporablja v veliki večini fotokopirnih strojev. Foto: Wikimedia Commons

Posel je podjetju, ki se je leta 1961 še zadnjič preimenovalo v današnji Xerox Corporation, na krilih modela 914 ter njegovih naslednikov v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja zacvetel.

Xerox je predstavljal eno inovacijo za drugo, njegovi fotokopirni stroji pa so postali tako razširjeni, da je izraz "xerox" v angleškem besednjaku postal tako samostalnik (sopomenka za fotokopirni stroj) kot glagol (sopomenka za fotokopiranje).

Družba Xerox se je takšni uporabi imena svoje znamke sicer upirala z vsemi štirimi, tudi prek sodišč, a neuspešno. Beseda xerox je v angleško govorečih državah in v precejšnjem delu Azije še danes sopomenka za fotokopiranje.  Družba Xerox se je takšni uporabi imena svoje znamke sicer upirala z vsemi štirimi, tudi prek sodišč, a neuspešno. Beseda xerox je v angleško govorečih državah in v precejšnjem delu Azije še danes sopomenka za fotokopiranje.  Foto: Wikimedia Commons

PARC

Čeprav je bila njihova glavna prioriteta tiskarstvo, so se pri Xeroxu zavedali, da se morajo vsaj poskusiti razširiti tudi na druga področja. Za vsak primer, da jih ne bi povozili tekmeci.

Ker so imeli več kot dovolj denarja, so leta 1970 v Silicijevi dolini v Kaliforniji (sedež Xeroxa je bil sicer na drugi strani ZDA v zvezni državi Connecticut) ustanovili center za razvoj novih tehnologij Xerox Palo Alto Research Center ali krajše Xerox PARC

PARC je leta 2002 postal samostojno podjetje, ki pa je bilo še vedno v polni lasti Xeroxa. PARC je leta 2002 postal samostojno podjetje, ki pa je bilo še vedno v polni lasti Xeroxa. Foto: Xerox

PARC je postal Xeroxov največji uspeh in hkrati največje razočaranje. Inženirji, ki so delali za PARC, so med drugim zaslužni za:

- razvoj računalniške miške, kot jo poznamo danes (izumil jo je sicer nekdo drug, a PARC jo je izpopolnil),

- razvoj uporabnega grafičnega vmesnika za operacijske sisteme (temu, kar danes vidimo na računalniškem zaslonu v Windowsih, na primer, je temelje postavil Xerox PARC),

- izum etherneta, tehnološkega standarda za prenos podatkov po računalniškem omrežju,

Je videti znano? Mi mu pravimo "internetni kabel", a gre pravzaprav za "ethernetni" kabel za priklop računalnika ali druge naprave v širokopasovno internetno (ali lokalno) omrežje. Je videti znano? Mi mu pravimo "internetni kabel", a gre pravzaprav za "ethernetni" kabel za priklop računalnika ali druge naprave v širokopasovno internetno (ali lokalno) omrežje. Foto: Reuters

- izum laserskega tiskalnika,

- utemeljitev sodobnega načina programiranja oziroma tako imenovanega objektnega programiranja,

- koncept WYSIWYG, kar je akronim za "kar vidiš, to dobiš": gre za uporabniški vmesnik, ki v programu omogoča predogled dokumenta, preden ga uporabnik pošlje v tisk. 

PARC je v veliki meri tlakoval pot sodobnemu računalništvu, a Xerox od tega ni imel praktično nič. Vodstvo podjetja v inovacijah ni videlo velikega potenciala in je centru PARC celo ukazalo, da jih mora deliti s podjetjem Apple.

Xerox je namreč želel investirati v Apple, Steve Jobs, ustanovitelj Appla, pa je Xeroxu to dovolil samo pod pogojem, da si je lahko ogledal tehnologije, ki jih je razvijal PARC. Apple in kasneje tudi Microsoft sta jih kasneje uspešno vključila v svoje izdelke (osebni računalnik Macintosh, operacijski sistem Windows) ter postala računalniški velesili, Xerox pa je ostal zadaj. 

Zgodba o pionirjih osebnega računalništva bi se lahko razpletla tudi drugače, saj je Xerox že leta 1973, skoraj desetletje pred začetkom komercializacije osebnih računalnikov, razvil napravo Xerox Alto (na fotografiji), ki je prapraded sodobnega osebnega računalnika. Alta Xerox sicer ni nikoli poslal na police trgovin, je pa v prodajo leta 1981 nato poskusil spraviti njegovega naslednika Xerox Star, a je zanj zahteval absurdnih 16 tisoč ameriških dolarjev. Istega leta je IBM predstavil IBM PC, ki velja za začetnika osebnega računalništva, in ga prodajal za desetkrat nižjo ceno. Ni treba poudarjati, da je bil Xerox Star prodajna polomija. Zgodba o pionirjih osebnega računalništva bi se lahko razpletla tudi drugače, saj je Xerox že leta 1973, skoraj desetletje pred začetkom komercializacije osebnih računalnikov, razvil napravo Xerox Alto (na fotografiji), ki je prapraded sodobnega osebnega računalnika. Alta Xerox sicer ni nikoli poslal na police trgovin, je pa v prodajo leta 1981 nato poskusil spraviti njegovega naslednika Xerox Star, a je zanj zahteval absurdnih 16 tisoč ameriških dolarjev. Istega leta je IBM predstavil IBM PC, ki velja za začetnika osebnega računalništva, in ga prodajal za desetkrat nižjo ceno. Ni treba poudarjati, da je bil Xerox Star prodajna polomija. Foto: Wikimedia Commons

Tako dobri v eni stvari, da niso znali delati nič drugega

Težave za Xerox so se začele v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja, ko je moralo podjetje po ukazu sodišča zaradi monopolnih poslovnih praks svoje tiskarske patente deliti z nekaterimi japonskimi tekmeci, nekateri patenti pa so mu v tistem obdobju tudi potekli. 

Do leta 1980 je Xeroxov praktično stoodstotni tržni delež na ameriškem trgu zaradi poceni konkurenčnih izdelkov japonskih znamk Canon, Ricoh in drugih padel za več kot 80 odstotkov. Podjetje je izgube poskusilo zakrpati z vstopom v finance, a se je ta poteza izkazala za neposrečeno.

Za rdeče številke, ki so bile v zadnjih desetletjih pri Xeroxu stalnica, je bila kriva tudi digitalizacija podjetništva. E-pošta je fotokopiranju zadala usodni udarec. Ljudje so namreč potrebovali manj papirnatih dokumentov, ker so si jih izmenjevali prek medmrežja. 

Xerox je po mnenju mnogih tržnih analitikov zgodaj padel v tako imenovano "past kompetenčnosti", kar pomeni, da podjetje eno stvar dela tako zelo dobro, da se osredotoči samo nanjo in se ne zna naučiti ničesar drugega. Z drugimi besedami: Xerox je postal žrtev lastnega uspeha.  Xerox je po mnenju mnogih tržnih analitikov zgodaj padel v tako imenovano "past kompetenčnosti", kar pomeni, da podjetje eno stvar dela tako zelo dobro, da se osredotoči samo nanjo in se ne zna naučiti ničesar drugega. Z drugimi besedami: Xerox je postal žrtev lastnega uspeha.  Foto: Wikimedia Commons

V zadnjih letih je korporacija Xerox svoj posel širila s ponujanjem poslovnih storitev na področju zdravstva, plačilnih sistemov in kadrovanja ter bila pri tem delno uspešna, a izgub zaradi upadajočega tiskarniškega posla ni mogla pokrivati sproti.

Združitev s Fujifilmom, ki jo je Xerox oznanil v sredo, zato ni presenetila praktično nikogar. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin