umetna inteligenca
Sreda, 14. 1. 2026, 9.25
4 tedne, 1 dan
GZS pozdravlja predlog nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Na GZS so med drugim zapisali, da podpirajo vizijo in strateško usmeritev nacionalnega programa ter njegovo umeščanje umetne inteligence med ključne razvojne vzvode države, zdi pa se jim smiselno jasneje izpostaviti izvedbeni vidik in pričakovane gospodarske učinke programa.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo pripravo predloga nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030 in podpirajo usmeritev, da umetna inteligenca postane eden ključnih razvojnih vzvodov Slovenije v prihodnjem desetletju. Ob tem imajo še nekaj predlogov, med drugim uvedbo samostojnega strateškega cilja, namenjenega gospodarstvu.
Predlog nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030 so pripravili na ministrstvu za digitalno preobrazbo in ga dali sredi novembra v javno obravnavo. Kot temeljno poslanstvo dokumenta so takrat navedli pospeševanje razvoja in odgovorne uporabe umetne inteligence, krepitev kompetenc prebivalcev in institucij, zagotavljanje skladnosti z regulativnimi okviri ter gradnjo podatkovne in računalniške infrastrukture za podporo gospodarski rasti, izboljšanje kakovosti življenja ter krepitev suverenosti države in družbe.
Pripombe in predloge je bilo mogoče na ministrstvo posredovati do 18. decembra. Na GZS so med drugim zapisali, da podpirajo vizijo in strateško usmeritev nacionalnega programa ter njegovo umeščanje umetne inteligence med ključne razvojne vzvode države, zdi pa se jim smiselno jasneje izpostaviti izvedbeni vidik in pričakovane gospodarske učinke programa.
Predlagajo uvedbo samostojnega strateškega cilja
"Uspeh nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030 bo v veliki meri odvisen od jasnega izvedbenega okvira, preglednega upravljanja, dolgoročnega financiranja in stalnega dialoga z udeleženci, zlasti z gospodarstvom," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal pomočnik direktorja za področje digitalizacije na GZS Marko Štefančič.
Opozoril je, da je v obstoječem naboru strateških ciljev gospodarstvo sicer prisotno, vendar razpršeno med več vsebinskih sklopov. To po njegovem mnenju otežuje jasno določanje prioritet, odgovornosti in spremljanje gospodarskih učinkov programa, zlasti za mikro, mala in srednje velika podjetja, ponudnike rešitev s področja umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter startup in scaleup podjetja.
GZS zato predlaga uvedbo samostojnega strateškega cilja, namenjenega gospodarstvu, ki bi celostno naslovil uporabo umetne inteligence v podjetjih ter razvoj konkurenčnega domačega ekosistema umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Za učinkovito izvajanje nacionalnega programa pa predlaga njegovo nadgradnjo z akcijskim načrtom, ki bo jasno opredelil konkretne ukrepe, odgovorne nosilce, časovnice, vire financiranja in merljive kazalnike uspešnosti.
Glede na to, da je za uspešno in dolgoročno izvajanje programa nujna jasna upravljavska struktura, ki zagotavlja horizontalno koordinacijo med resorji ter stalno vključevanje gospodarstva v upravljavske in posvetovalne strukture, na GZS po vzoru drugih držav, ki umetno inteligenco obravnavajo kot strateško razvojno področje, predlagajo še vzpostavitev urada za umetno inteligenco kot osrednje koordinacijske enote za izvajanje nacionalnega programa.
