Nedelja, 28. 10. 2018, 18.00
6 let
V to odmaknjeno cerkev so pred dnevi zaprli zločinca najredkejše vrste
Cerkev Svete trojice na Otoku kralja Georgea, ki je približno 120 kilometrov oddaljen od obale Antarktike, je sredi meseca za deset dni postala zasilen pripor za ruskega inženirja Sergeja Savickega, ta je v raziskovalni bazi Bellinghausen poskusil umoriti sodelavca. Gre za enega od najbolj eksotičnih zločinov, saj je dozdajšnje tovrstne incidente na Antarktiki mogoče prešteti na prste ene roke. Dogodek je ponudil tudi edinstven vpogled v obravnavo najresnejših kaznivih dejanj na dnu sveta.
Kaj se je zgodilo na Antarktiki?
Štiriinpetdesetletni inženir Sergej Savicki je 9. oktobra po šestih mesecih prepiranja izgubil živce in v prsni koš večkrat zabodel 52-letnega Olega Beloguzovega, sodelavca v raziskovalni postaji Bellinghausen, je pred dnevi poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Stalno bazo Bellinghausen, kjer živijo ruski znanstveniki in podporno osebje, je leta 1968 na Otoku kralja Georgea vzpostavila raziskovalna odprava Sovjetske zveze.
Incident se je po poročanju ruskih medijev zgodil zato, ker naj bi Beloguzov po dolgotrajnem izzivanju in provociranju, v katerem sta sodelovala oba moška, Savickemu predlagal, da zapleše na mizi.
Savicki je izgubil razsodnost in sodelavca je napadel z ostrim predmetom. Oba sta bila tudi pod vplivom alkohola, saj je ruska baza dobro založena z vodko.
Beg bi ga najverjetneje stal življenje
Hudo poškodovanega Beloguzova so nemudoma prepeljali v bolnišnico v Čile, kjer so mu zdravniki s hitrim posegom rešili življenje. Savicki se je medtem sam predal poveljniku postaje Bellinghausen.
Druge izbire pravzaprav ni imel, saj na Antarktiki, še posebej pa ne na Otoku kralja Georgea, ne bi mogel zbežati tako rekoč nikamor.
Kje je Otok kralja Georgea:
Ker na Antarktiki ni ne policije ne zapora, so Sergeju Savickemu začasno domovanje našli v ortodoksni cerkvi Svete trojice, ki stoji v neposredni bližini postaje Bellinghausen. Gre za eno od osmih cerkev na najjužnejši celini sveta.
Cerkev stoji na manjši vzpetini nad raziskovalno postajo Bellinghausen. Visoka je 15 metrov in zgrajena v tradicionalnem ruskem slogu.
Cerkev lahko med mašami gosti največ 30 ljudi, vse leto pa tam živi samo en, občasno dva duhovnika. Podobno kot raziskovalci v bazi Bellinghausen se duhovniki izmenjujejo tudi v cerkvi Svete trojice.
Tako je videti notranjost antarktične cerkve.
Savicki je z duhovnikom v cerkvi živel deset dni, nato pa je 20. oktobra odpotoval v Čile in od tam v domači Sankt Petersburg, kjer se je predal ruski policiji.
Kot poroča tiskovna agencija Interfax, so Savickemu do 8. decembra odredili hišni pripor, nato pa ga čaka sojenje. Obtožnica ga bremeni poskusa umora sodelavca.
Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi osamitev, ekstremno vreme in večtedenske noči do živega prišli še več posameznikom
Ruski viri navajajo, da je na raziskovalni postaji Bellinghausen ves čas prisoten tudi psiholog, ni pa znano, kako temeljito in pogosto je ocenjevanje duševnega stanja tamkajšnjih stanovalcev.
Antarktika je bila zaradi dolgotrajne polarne noči v popolni temi med 11. aprilom in 2. septembrom letos (vir: timeanddate.com). Na fotografiji raziskovalna postaja Bellinghausen.
Odmaknjenost od civilizacije, ekstremno vreme s temperaturami globoko pod ničlo in noči, ki trajajo nekaj mesecev, so že tako ali tako sestavni deli recepta za potiskanje ljudi čez rob, ko pa dodamo še vodko, ki po poročanju ruskega medija Aif.ru v bazi Bellinghausen teče v obilnih količinah, dobimo recept za morebitno katastrofo.
Ob letošnjem sta se najbolj odmevna incidenta, povezana z nasiljem oziroma smrtjo, na Antarktiki zgodila v letih 1996 in 2000
Leta 1996 je v ameriški raziskovalni postaji McMurdo, največji stalni naselbini na Antarktiki, kjer živi od nekaj več kot 200 (pozimi) do prek tisoč (poleti) ljudi, eden od kuharjev sodelavca napadel z razcepljenim delom kladiva, ranil pa je še eno osebo, ki je poskusila posredovati.
Raziskovalna postaja McMurdo je v nasprotju z rusko bazo Bellinghausen videti kot pravo mestece.
Kuharja so zaprli v eno od hiš v bazi McMurdo, kjer je ostal do prihoda agenta FBI. Šlo je za sploh prvi incident v zgodovini ameriškega raziskovanja Antarktike, zaradi katerega je bila potrebna prisotnost obveščevalne agencije.
Leta 2000 je v ameriški znanstveni postaji Amundsen-Scott na Zemljinem južnem polu sredi Antarktike medtem umrl novozelandski znanstvenik Rodney Marks.
Ko so ga prepeljali v domovino, je obdukcija pokazala, da je umrl zaradi zastrupitve z metanolom oziroma metilnim alkoholom. Kako se je to zgodilo, kljub obširni policijski preiskavi ni znano do danes.
Marks je izredno strupeni metilni alkohol najverjetneje zaužil nevede - da bi se z njim želel opijati namenoma, je malo verjetno, saj je imel na voljo zadostne količine "varnih" alkoholnih pijač. Neznana usoda Rodneyja Marksa tako do danes ostaja morda edini primer umora na Antarktiki.
Kakšni zakoni na Antarktiki veljajo za storilce kaznivih dejanj?
Antarktična mirovna pogodba državam, ki so jo podpisale oziroma ratificirale, med drugim preprečuje, da bi si prilaščale dele antarktičnega ozemlja. Zaradi tega je nastal tudi zanimiv paradoks - Čile je ena od držav, ki so mirovno pogodbo podpisale ob njenem nastanku leta 1959, obenem pa še vedno trdi, da mu pripada precejšen del Antarktike.
To področje poleg številnih drugih ureja Antarktična mirovna pogodba (Antarctic Treaty), ki je nastala leta 1959, veljati pa je začela leta 1961. Pogodbo je do zdaj ratificiralo 53 držav. Med njimi ne najdemo Slovenije, sta pa med njimi med drugim naši sosedi Avstrija in Italija. Za ves seznam kliknite tukaj.
Antarktična mirovna pogodba pravi, da bo storilec kaznivega dejanja na najjužnejši celini za svoje početje obravnavan po zakonih, ki veljajo v njegovi domači državi.
Za predajo storilca v kazenski postopek bo, kjer je to mogoče, poskrbel lokalni predstavnik oblasti. Na Antarktiki sicer ni policije, so pa v nekaterih večjih raziskovalnih bazah, na primer v ameriški McMurdo, nastanjeni posamezniki s tovrstnimi pooblastili.
Preberite tudi:
1