Sreda, 7. 3. 2018, 18.39
6 let, 1 mesec
Kmalu bo šlo zares: kam bo padla podivjana vesoljska postaja? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,40
4
Predvidoma ob koncu marca ali v začetku aprila bo na Zemljo padla opuščena kitajska vesoljska postaja Tiangong-1. Težava je, da ne bo šlo za nadzorovano strmoglavljenje, saj je Kitajska leta 2016 priznala, da je izgubila nadzor nad nekdanjim ponosom svojega vesoljskega programa. Kosi Tiangonga-1 lahko zato pravzaprav padejo kamorkoli, a verjetnost je večja za točno določene regije.
Vesoljska postaja Tiangong-1 ali Nebeška palača je začela delovati leta 2011, bila pa je zelo pomemben politični simbol, ki je Kitajsko uvrstil na seznam svetovnih vesoljskih velesil. Obiskalo jo je več vesoljskih plovil brez človeške posadke in z njo, med drugim je za nekaj dni postala domovanje Liu Yang, prve kitajske astronavtke. Kitajska vlada je konec misije Tiangonga-1 razglasila marca 2016.
Evropska vesoljska agencija Esa napoveduje, da bo Tiangong-1, ki okrog Zemlje že skoraj dve leti kroži povsem nenadzorovano in se proti njenemu površju vsak teden spusti za nekaj kilometrov, na naš planet glede na trenutna opazovanja njegovega gibanja strmoglavil med 29. marcem in 6. aprilom.
Video: Planet TV
Deli več kot deset metrov dolge in 3,3 metra široke vesoljske postaje, ki po njenem vstopu v atmosfero morda ne bodo zgoreli, bodo najverjetneje deževali nekje med 43 stopinjami severne in 43 stopinjami južne geografske širine, napoveduje Esa.
Regije v Evropi, kamor bi Tiangong-1 lahko padel, so Grčija, jug Francije, srednja in južna Italija, Španija, Portugalska. Druge mogoče tarče so severni del ZDA, Bližnji vzhod, deli Južne Amerike, južna Afrika, Nova Zelandija, Kitajska, Avstralija in pa seveda oceani. Označeno je celotno območje med 43. severnim in 43. južnim vzporednikom. Slovenijo prečka 46. severni vzporednik.
Preberite tudi: Zemljevid sveta vam laže že vse življenje
Podobno o mogočih lokacijah za pršenje kosov vesoljske postaje Tiangong-1 na Zemljo razmišlja tudi ameriška družba za vesoljske raziskave Aerospace Corporation, ki pa je v napovedih časovnega okna, v katerem se bo zgodil padec Tiangonga-1, manj specifična kot Esa. To se bo zgodilo enkrat v začetku aprila, pravijo.
Družba Aerospace Corporation pričakuje, da bodo deli Tiangonga-1, ki bodo preživeli srečanje z Zemljino atmosfero in ne bodo zgoreli v ozračju, najverjetneje zasuli gromozansko območje s premerom več sto kilometrov.
Mi lahko kitajska vesoljska postaja pade na glavo?
Možnosti za to, da bi kogarkoli med nami zadel kos vesoljske postaje Tiangong-1, so res izjemno majhne, zagotavljajo v družbi Aerospace Corporation. To je pravzaprav še milijonkrat manj verjetno od zadetka glavnega dobitka ameriške loterije Powerball. Možnosti za to so sicer ena proti skoraj 300 milijonov.
Na naši strani je tudi statistika, saj objekti človeškega izvora, ki padajo iz vesolja, kar se pravzaprav dogaja kar pogosto, niso še nikoli zadeli nikogar.
Ann Hodges je edini človek v zgodovini, ki ga je dokazano zadel predmet iz vesolja.
Tiangong-1 bo na Zemljo ob svojem slovesu ob možnosti strmoglavljenja na naseljeno regijo prinesel dodatno nevarnost, in sicer hidrazin, superstrupeno, vnetljivo in korozivno gorivo, ki lahko, če vse skupaj ne bo zgorelo v ozračju, močno onesnaži območje, kamor bo vesoljska postaja padla, opozarjajo znanstveniki.
Največji podoben dogodek se je zgodil pred skoraj 17 leti
23. marca 2001 je na Zemljo strmoglavila ruska vesoljska postaja Mir. Tega dogodka sicer ni obdajala takšna negotovost kot skorajšnji konec Tiangonga-1, saj je Rusija vesoljsko postajo Mir zato, ker je zmanjkalo denarja za nadaljevanje misije, načrtno iztirila iz Zemljine orbite in s tem nadzorovala kraj pristanka. Izbrali so Tihi ocean.
Mir po vstopu v Zemljino atmosfero, kjer je vesoljska postaja razpadla:
Rusi so se leta 2001 ob "mirni" upokojitvi vesoljske postaje Mir sicer oprli na izkušnje iz preteklosti, saj se je tako njim kot Američanom nekaj let prej zgodilo, da so se njihove vesoljske postaje nenadzorovano razsule blizu obljudenih regij.
Ameriški Skylab je leta 1979 po delih deževal nevarno blizu Perta v Avstraliji, takrat še sovjetski Saljut 7 pa februarja 1991 po argentinskem mestu Capitan Bermudez.
Preberite tudi:
Vesoljski dogodek leta uspel, a ena od raket ga ni preživela #video
4