SiolNET. Digisvet Novice
4,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zemljevid sveta vam laže že vse življenje

4,43

termometer

Javni šolski sistem v ameriškem mestu Boston bo otroke in mladostnike geografijo nehal učiti s klasičnim zemljevidom, ki mu pravimo tudi Merkatorjeva projekcija. Zamenjali ga bodo s tako imenovanim Gall-Petersovim zemljevidom, ki svet pokaže bolj verodostojno, menijo.

To je Merkatorjeva projekcija, zemljevid sveta, ki ga uporabljamo že več kot štiristo let:

Zemljevid sveta Foto: Flickr/Creative Commons 2.0

Kadar razmišljamo o zemljevidu sveta, si najverjetneje predstavljamo zgornjega, torej Merkatorjevo projekcijo. Gre za daleč najpogosteje uporabljani zemljevid, ki pa ima eno veliko pomanjkljivost - velikost celin in drugih kopenskih mas ni v pravem razmerju.

Vzrok pomanjkljivosti je na dlani - Zemlja ni plošča, temveč krogla. Njeno tridimenzionalno površino je brez žrtvovanja verodostojnega prikaza določenih geografskih značilnosti nemogoče prikazati na dvodimenzionalni sliki. Kartograf Gerard Mercator je za svoj zemljevid tako žrtvoval resnične dimenzije celin, a ohranil njihovo pravo obliko.

Razmerje velikosti celin na Merkatorjevi projekciji se povečuje z odmikanjem od ekvatorja proti severnemu in južnemu polu. Višja oziroma nižja je geografska višina kopnega, bolj izkrivljena je njena prava velikost.

Grenlandija, na primer, je v resnici 14-krat manjša od Afrike, a je na zemljevidu videti podobno velika. Evropa je po površini skoraj dvakrat manjša od Južne Amerike, a je na Merkatorjevi projekciji na račun Skandinavije videti res ogromna. Tudi Islandija ni tako velika kot otok Borneo na ekvatorju (v resnici je sedemkrat manjša), da Antarktike na dnu zemljevida, ki je sicer najmanjša od vseh celin, sploh ne omenjamo. Grenlandija, na primer, je v resnici 14-krat manjša od Afrike, a je na zemljevidu videti podobno velika. Evropa je po površini skoraj dvakrat manjša od Južne Amerike, a je na Merkatorjevi projekciji na račun Skandinavije videti res ogromna. Tudi Islandija ni tako velika kot otok Borneo na ekvatorju (v resnici je sedemkrat manjša), da Antarktike na dnu zemljevida, ki je sicer najmanjša od vseh celin, sploh ne omenjamo. Foto: Wikimedia Commons

Rast velikosti kopnega z odmikanjem od ekvatorja na Merkatorjevi projekciji je sicer linearna, kar pomeni, da se oblika celin ne spreminja. Zaradi tega je od nekdaj najbolj priljubljen zemljevid za navigacijo.

To pa je Gall-Petersova projekcija:

Gall-Petersov zemljevid Foto: Wikimedia Commons

Zgornji zemljevid se je prejšnji teden po poročanju medija Boston Globe znašel v več kot 600 učilnicah šol, ki so del javnega šolstva v ameriškem mestu Boston. Gre za predstavitev sveta, pri kateri je na prvem mestu dejanska velikost celin.

Zemljevid je leta 1855 ustvaril škotski klerik James Gall, v 70. letih prejšnjega stoletja pa ga je na plano privlekel in začel promovirati nemški zgodovinar Arno Peters.

"Ne le da je geografsko natančnejša od Merkatorjeve projekcije, je tudi politično korektnejša," so v bostonskem javnem šolstvu argumentirali odločitev za zamenjavo Merkatorjevega zemljevida z Gall-Petersovo projekcijo. Merkatorjev zemljevid je bil namreč pogosto tarča kritik, da določene države prikazuje večje, kot so v resnici.

Gall-Petersova projekcija je sicer tudi uraden zemljevid Organizacije združenih narodov, ki njeno uporabo promovira prek svoje agencije Unesco.

Za najnatančnejši prikaz dejanske velikosti celin …

… uporabite globus.

Na globusu ni težav s spreminjanjem razmerja velikosti kopnega oziroma izkrivljanjem oblike celin, saj gre za zemljevid na objektu, ki je tridimenzionalen kot planet Zemlja. Na globusu ni težav s spreminjanjem razmerja velikosti kopnega oziroma izkrivljanjem oblike celin, saj gre za zemljevid na objektu, ki je tridimenzionalen kot planet Zemlja. Foto: Thinkstock

Dobra dvodimenzionalna alternativa je tudi zemljevid japonskega arhitekta in umetnika Hajima Narukave, ki pravzaprav velja za enega najnatančnejših zemljevidov sveta vseh časov:

Narukava je pri izdelavi tega zemljevida uporabil vodilo, da na najnatančnejšem prikazu velikosti celin v ospredju ne more biti Evropa, temveč voda, natančneje Tihi ocean. Narukava je pri izdelavi tega zemljevida uporabil vodilo, da na najnatančnejšem prikazu velikosti celin v ospredju ne more biti Evropa, temveč voda, natančneje Tihi ocean.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin