SiolNET. Digisvet Novice
6,67

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Boj na nož: kako se je ruski "čudežni deček" zoperstavil Putinu

6,67

termometer

V Rusiji trenutno divja boj med tamkajšnjimi oblastmi in Telegramom, priljubljeno aplikacijo za izmenjavo sporočil. Ruska vlada je od vodstva Telegrama pred časom zahtevala neoviran dostop do komunikacij med uporabniki, Telegram pa je to zahtevo zavrnil, zato je vlada pri sodišču dosegla prepoved delovanja storitve v Rusiji. A Telegram se ne da, kolateralna škoda boja, ki ima skrb vzbujajoče implikacije za prihodnost svobode ruskega interneta, pa je že zdaj velika.

Število uporabnikov Telegrama je od aprila 2017 do danes zraslo za več kot 50 odstotkov, je dejal njegov ustanovitelj Pavel Durov.  Število uporabnikov Telegrama je od aprila 2017 do danes zraslo za več kot 50 odstotkov, je dejal njegov ustanovitelj Pavel Durov.  Foto: Reuters

Kaj je Telegram in zakaj je pri ruskih oblasteh padel v nemilost (uradno in neuradno)

Storitev za izmenjavo sporočil in istoimenska aplikacija Telegram omogoča šifrirano komunikacijo, do katere razen pošiljateljev in prejemnikov sporočil ne more nihče, niti ruski ustanovitelj Telegrama Pavel Durov

Telegram je v razmeroma kratkem času, prva različica je izšla leta 2013, pridobil zelo veliko uporabnikov. Ima jih okrog 200 milijonov, kar je le tretjino manj od družbenega omrežja Twitter, ki pa je od Telegrama starejši skoraj sedem let. 

Uporabniki imajo Telegram radi, ker jim omogoča preprosto in zelo zasebno komuniciranje z drugimi uporabniki. V zadnjem letu se je Telegram še posebej prijel v skupnosti razvijalcev in trgovcev s kriptovalutami.

Vodstvo Telegrama se že nekaj časa pripravlja na javno izdajo lastnega kriptožetona (ICO), ki bo po dozdajšnjih informacijah največja v zgodovini. Telegram je z zasebno prodajo kriptožetona izbranim kupcem do zdaj zbral že 1,7 milijarde ameriških dolarjev, kar je največ med vsemi razprodajami kriptožetonov do zdaj. Strokovnjaki za računalniško varnost v podjetju KasperskyLab so ravno danes opozorili na številne prevare, ki obdajajo Telegramov ICO, in uporabnike posvarili, naj ne nasedajo lažnim spletnim stranem, ki z informacijami, da se je ICO že začel, od njih poskušajo izvabiti denar. Vodstvo Telegrama se že nekaj časa pripravlja na javno izdajo lastnega kriptožetona (ICO), ki bo po dozdajšnjih informacijah največja v zgodovini. Telegram je z zasebno prodajo kriptožetona izbranim kupcem do zdaj zbral že 1,7 milijarde ameriških dolarjev, kar je največ med vsemi razprodajami kriptožetonov do zdaj. Strokovnjaki za računalniško varnost v podjetju KasperskyLab so ravno danes opozorili na številne prevare, ki obdajajo Telegramov ICO, in uporabnike posvarili, naj ne nasedajo lažnim spletnim stranem, ki z informacijami, da se je ICO že začel, od njih poskušajo izvabiti denar. Foto: Reuters

Šifrirana komponenta Telegrama sicer privablja tudi "manj zaželen" tip uporabnikov. Leta 2015 je Telegram doživel veliko piarovsko krizo, saj se je razvedelo, da ga za prikrito sporočanje prek spleta uporabljajo islamski skrajneži

Prav to je tudi uraden argument, s katerim je ruska vlada pred časom pritisnila na vodstvo Telegrama, naj ji preda šifrirne ključe, da bo lahko preverjala komunikacije prek Telegrama.

Ruski preiskovalci naj bi za morebiten teroristični napad želeli vedeti vnaprej, to pa bo mogoče le, če bodo imeli dostop do intimnih komunikacij med uporabniki Telegrama, prek katerega so si skrajneži v preteklosti že izmenjevali informacije in celo novačili nove člane. A Pavel Durov, prvi mož Telegrama, je že večkrat opozoril, da skupine skrajnežev v aplikaciji takoj onemogočijo, da pa je tveganje za pojav takšnih komunikacij mogoče pri vsaki aplikaciji, ki ponuja šifrirano izmenjavo sporočil. Ruski preiskovalci naj bi za morebiten teroristični napad želeli vedeti vnaprej, to pa bo mogoče le, če bodo imeli dostop do intimnih komunikacij med uporabniki Telegrama, prek katerega so si skrajneži v preteklosti že izmenjevali informacije in celo novačili nove člane. A Pavel Durov, prvi mož Telegrama, je že večkrat opozoril, da skupine skrajnežev v aplikaciji takoj onemogočijo, da pa je tveganje za pojav takšnih komunikacij mogoče pri vsaki aplikaciji, ki ponuja šifrirano izmenjavo sporočil. Foto: Reuters

A zamera, ki jo ruske oblasti kuhajo do Telegrama, najverjetneje ni povezana izključno s teroristi. Telegram je namreč že od začetka delovanja simbol za način komunikacije, ki ruske uporabnike ščiti pred vohunjenjem in prisluškovanjem obveščevalnih agencij, kot je Zvezna varnostna služba (FSB). 

Rusija je proti Telegramu uporabila načelo Če nisi z nami, si proti nam

Prav agencija FSB je Telegramu lani poleti postavila ultimat, naj ji preda šifrirne ključe za dostop do uporabniških komunikacij, ali pa bodo sledili drugi ukrepi.

Pavel Durov, ustanovitelj Telegrama, je že takrat pojasnil, da tega ne more storiti, saj je Telegram zgradil prav zato, da bi uporabnikom zagotovil najvišjo mogočo stopnjo zasebnosti, in večkrat poudaril, da bi raje vse skupaj ugasnil.

A ne le to, Durov je ruskim oblastem tudi povedal, da je to, kar zahtevajo, nemogoče, saj tudi sam nima dostopa do komunikacij uporabnikov, ker so šifrirni ključi ustvarjeni naključno.

33-letni Pavel Durov velja za čudežnega dečka ruske tehnološke sfere, ki pa ga njegova domovina ne ceni dovolj. Pred Telegramom je ustanovil VK oziroma VKontakte, ki je z naskokom najbolj priljubljeno družbeno omrežje med ruskimi uporabniki. Durov je leta 2014 zapustil Rusijo, od takrat pa je velik kritik Putinovega režima. 33-letni Pavel Durov velja za čudežnega dečka ruske tehnološke sfere, ki pa ga njegova domovina ne ceni dovolj. Pred Telegramom je ustanovil VK oziroma VKontakte, ki je z naskokom najbolj priljubljeno družbeno omrežje med ruskimi uporabniki. Durov je leta 2014 zapustil Rusijo, od takrat pa je velik kritik Putinovega režima. Foto: Reuters

Ker Telegram obveščevalcem ni dostavil šifrirnih ključev, je ruski telekomunikacijski regulator Roskomnadzor pri moskovskem sodišču sprožil postopek za blokiranje Telegrama v Rusiji.

Sodni postopek, na katerega predstavniki Telegrama sploh niso bili povabljeni oziroma so zanj izvedeli prepozno, se je končal ekspresno in sodišče je ruskim telekomunikacijskim podjetjem prejšnji petek izdalo poziv, naj Telegram začnejo blokirati.

Nekateri ruski mediji so uporabnikom v Rusiji predlagali, naj Telegram nadomestijo z aplikacijo TamTam, ki pa še zdaleč ni Telegram, obenem pa bi jo lahko ruske oblasti verjetno nadzorovale precej lažje kot Telegram. TamTam namreč upravlja internetni velikan Mail.ru, katerega lastnik je ruski milijarder Ališer Usmanov (desno), domnevni veliki prijatelj predsednika Rusije Vladimirja Putina (levo). Nekateri ruski mediji so uporabnikom v Rusiji predlagali, naj Telegram nadomestijo z aplikacijo TamTam, ki pa še zdaleč ni Telegram, obenem pa bi jo lahko ruske oblasti verjetno nadzorovale precej lažje kot Telegram. TamTam namreč upravlja internetni velikan Mail.ru, katerega lastnik je ruski milijarder Ališer Usmanov (desno), domnevni veliki prijatelj predsednika Rusije Vladimirja Putina (levo). Foto: Reuters

Da bi izkoreninili uporabo Telegrama, so sesuli pol ruskega interneta

Ruski ponudniki internetnih storitev so poziv sodišča začeli izvrševati v ponedeljek, in sicer tako da so blokirali že skoraj 18 milijonov internetnih naslovov IP, računalnikov, prek katerih bi se uporabniki v Rusiji lahko prijavili v Telegram. 

Telegram v prizadevanjih, da bi zaobšel ruske regulatorje, svoj internetni promet preusmerja prek ameriških strežnikov, natančneje prek tehnoloških velikanov Amazon in Google, ki ponujata storitev računalništva v oblaku. Milijoni blokiranih naslovov IP so zato pripadali prav tema podjetjema, težava pa je, da Telegram ni edini ruski uporabnik Amazonovih in Googlovih oddaljenih računalnikov.

Ruska prepoved Telegrama je zato onemogočila tudi dostop do spletnih izpostav številnih ruskih podjetij in organizacij, kot so banke, trgovci, družbena omrežja in druge platforme, ki gostujejo na Amazonovih in Googlovih strežnikih. 

Ruski regulator Roskomnadzor je ob blokiranju tujih naslovov IP iz rokava povlekel še nekaj ukrepov, in sicer od Googla ter Appla (na fotografiji) zahteval, naj Telegram umakneta iz ponudbe aplikacij za pametne telefone, od ponudnikov navideznih zasebnih omrežij VPN, ki uporabniku omogočajo, da skrije svojo pravo lokacijo in tako dostopa do storitev, ki sicer niso na voljo v njegovi državi, pa zahteval, naj komunikacij prek Telegrama ne spuščajo več prek svojih strežnikov. Za zdaj še ni znano, ali bodo vsi upoštevali zahteve Roskomnadzora. Ruski regulator Roskomnadzor je ob blokiranju tujih naslovov IP iz rokava povlekel še nekaj ukrepov, in sicer od Googla ter Appla (na fotografiji) zahteval, naj Telegram umakneta iz ponudbe aplikacij za pametne telefone, od ponudnikov navideznih zasebnih omrežij VPN, ki uporabniku omogočajo, da skrije svojo pravo lokacijo in tako dostopa do storitev, ki sicer niso na voljo v njegovi državi, pa zahteval, naj komunikacij prek Telegrama ne spuščajo več prek svojih strežnikov. Za zdaj še ni znano, ali bodo vsi upoštevali zahteve Roskomnadzora. Foto: Reuters

Vodstvo Telegrama je še včeraj sicer sporočilo, da lahko mnogo ruskih uporabnikov še vedno dostopa do storitve. Številni si pri tem pomagajo z VPN-ji, programi, ki zakrijejo njihovo pravo lokacijo, za dostop do nekaterih pa se Telegram zanaša na storitve lokalnih ponudnikov računalništva v oblaku, ki še niso v primežu ruskih oblasti. 

Ali spor med rusko vlado in Telegramom zgolj pripravlja teren za še veliko večji boj?

Ruski mediji so v sredo poročali, da ima regulator Roskomnadzor v mislih že novo tarčo - Facebook. Aleksander Žarkov, prvi mož Roskomnadzora, je napovedal, da bodo Facebook pod drobnogled najverjetneje vzeli proti koncu leta 2018.

Facebooku ni uspelo izpolniti ruske zahteve iz leta 2015, da morajo imeti tuji tehnološki velikani vse podatke o ruskih uporabnikih shranjene v podatkovnih centrih v Rusiji. S tem bi lahko ruske oblasti do njih dostopale kadarkoli.  Facebooku ni uspelo izpolniti ruske zahteve iz leta 2015, da morajo imeti tuji tehnološki velikani vse podatke o ruskih uporabnikih shranjene v podatkovnih centrih v Rusiji. S tem bi lahko ruske oblasti do njih dostopale kadarkoli.  Foto: Reuters

Eno veliko družbeno omrežje, LinkedIn, je prav zaradi te zahteve pred časom prenehalo delovati v Rusiji in s tem izgubilo skoraj polovico vseh svojih ruskih uporabnikov. Drugi se z LinkedInom še naprej povezujejo prek VPN-jev in drugih načinov za obvoz ruskih regulatorjev. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 33
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin