Torek, 22. 11. 2022, 21.53
1 leto, 4 mesece
Luka Strnad Peterca, vodja razvoja polnilne infrastrukture za e-vozila v Petrolu
Visoke naložbe, zamudna birokracija: mladi Petrolov strokovnjak odkrito
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
4
Petrol ima že skoraj dvakrat toliko polnilnih mest za električna vozila kot bencinskih servisov. Postopki za dodajanje najzmogljivejših ultrahitrih polnilnic so dolgi in zelo dragi, vse vlagatelje bremenijo visoki operativni stroški in za zdaj še precej majhen bazen voznikov, ki imajo električne avtomobile in jih ne polnijo le doma. Luka Strnad Peterca, ki vodi razvoj Petrolove polnilne infrastrukture, za prihodnje leto že napoveduje tudi ultrazmogljivo polnilnico v Ljubljani.
Električni avtomobili so na cestah sicer še vedno v manjšini, a tudi za Petrol ima elektromobilnost že danes pomembno strateško vlogo. Za vstop na to področje so se odločili zavestno. Prve pilotne projekte so izpeljali že leta 2012, prelomno pa je bilo leto 2015, ko se je začela resnejša elektromobilnost. Takrat se je po slovenskem avtocestnem križu odvijal projekt Sodo s prvimi hitrimi polnilnicami. Prvi uporabniki so bili nad njimi navdušeni, takrat so bile moči polnjenja s 50 kilovati nekaj zares naprednega, danes je taka moč na avtocestah že bolj ali manj stvar preteklosti.
Pred sedmimi leti revolucija s polnilnicami DC, zdaj uporabniki iščejo že vsaj dvakrat ali trikrat močnejše
"Res je. Danes smo priča hitrejšim spremembam in razvoju. Kdor danes na avtocesti nima ultrahitre polnilnice, zlasti za tranzit, ni več zanimiv za uporabnike. Govorim o polnilnicah z močjo polnjenja do 350 kilovatov, avtomobili trenutno v povprečju omogočajo polnjenja nekje okrog 150 kilovatov moči," pravi Luka Strnad Peterca, vodja razvoja polnilne infrastrukture za električna vozila v Petrolu.
Kot nam je mladi strokovnjak, sicer diplomirani strojnik, povedal v pogovoru, so izzivi za vlagatelje v infrastrukturo veliki. Za postavitev ultrahitre polnilnice z močmi prek 100 kilovatov potrebujejo vsaj leto in pol, take najzmogljivejše polnilnice – že prihodnje leto jo bomo predvidoma postavili tudi na postajališču Barje v Ljubljani – pa zahtevajo kar polmilijonsko naložbo. Te se vračajo počasi, delno tudi zaradi dozdajšnjih anomalij na trgu – tudi ponudnikov brezplačnih polnjenj – pa tudi zaradi visokih stalnih operativnih stroškov. Da so cene za uporabnike trenutno še sprejemljive, je predvsem zasluga dolgoročno začrtanih naložb.
Predvidevam, da je število vaših polnilnih mest že preseglo število bencinskih servisov. Kaj pravijo številke? V Sloveniji ima Petrol skupaj 318 bencinskih servisov in 574 polnilnih mest, ki pa niso locirana samo na bencinskih servisih.
V kakšno smer gre razvoj iz vidika vlagateljev v polnilno infrastrukturo? Omenim naj Norveško, ki je danes resda skrajen primer tistega najboljšega, a je tudi prikaz gibanja pogonov v prihodnosti. Podatki kažejo, da imajo letos tam prodajo priključnih vozil že blizu 86 odstotkov, že več kot 20 odstotkov vse avtomobilske flote pa je električne. Če bodo take številke tudi drugod, se bo moralo še veliko spremeniti. Ob avtocesti sami v Petrolu trenutno postavljamo lokacije polnilnic z lastno transformatorsko postajo s priključno močjo en megavat. Še pred leti bi marsikdo ideje o enem megavatu označil za nore. Eles pa na primer že napoveduje polnilne parke z močmi od 20 do 60 megavatov.
Kako določate lokacije za nove polnilnice?
Avtoceste niso edina ciljna točka za postavljanje infrastrukture. Polnjenja se ne bodo dogajala le na poti, temveč tudi doma, v službi, blizu vsakdanjih opravkov uporabnika. Taki primeri so trgovska središča, turistične lokacije, letališča, marine, hoteli, restavracije in podobno. Veliko novih lokacij s polnilnimi mesti vzpostavljamo stran od bencinskih servisov. Te za dodajanje polnilnic pravzaprav še najbolj izkoristimo ob avtocestah.
Koliko polnilnic imate danes v Sloveniji?
V Sloveniji imamo sedem ultrahitrih, nekaj več kot 50 hitrih in več kot 240 klasičnih polnilnic AC. Do leta 2025 bi radi imeli v regiji v upravljanju 1.575 polnilnic. Lani smo prvo polnilnico DC odprli v Beogradu, enako tudi v Črni gori. Velik delež polnilnic v regiji imata predvsem Slovenija, kjer imamo več kot 70 odstotkov vseh polnilnic, in Hrvaška. S prevzemom Croduxa bomo tam znatno širili ponudbo ultrahitrih polnilnic ob avtocestah.
Kako zahteven projekt je postavitev novih ultrahitrih polnilnic ob avtocesti?
Projekt postavitve traja vsaj leto in pol. Uredimo parkirna mesta in postavimo transformatorsko postajo z močjo vsaj en megavat. S tem smo primorani zaprositi tudi za izdajo gradbenega dovoljenja. Ponavadi se priklopimo na srednjenapetostni vod, ki ga moramo poiskati v bližini. Trenutno na posameznih lokacijah postavljamo dve ultrahitri polnilnici s skupno močjo do 350 kilovatov, predpriprava pa je še za nadaljnjih šest polnilnic. Ko se bo poraba ustrezno povečala, jih bomo lahko preprosto dodali.
“Razvoj trga z naftnimi pogonskimi gorivi na področju mobilnosti bo ohranil v naslednjem desetletnem obdobju pomembno vlogo, ga pa bo elektrika v večji meri kot do sedaj dopolnjevala. Na to nakazujejo tudi smernice najpomembnejših proizvajalcev v avtomobilski industriji,” meni Jože Bajuk, član uprave Petrola.
“Ker v prihodnjih letih pričakujemo pospešeno elektrifikacijo cestnega prometa in večanje njegove učinkovitosti, v Petrolu, v skladu s strategijo, gradimo mrežo polnilnic po vsej Sloveniji in v regiji ter se povezujemo v rastočo mrežo e-polnilnic po Evropi. Kajti največje povečanje tržnega deleža električnega pogona bo ravno v osebnem prevozu, medtem ko bo pri prevozu tovora in oseb z večjimi vozili še kar nekaj časa elektrika v podrejenem položaju.”
Opažate povečano uporabo svojih hitrih polnilnic ob avtocestah, kar bi odražalo tudi večje število avtomobilov na cesti?
Najbolj verodostojne so kilovatne ure. V zadnjih treh letih se skoraj vsako leto podvoji obseg prenesene elektrike. Letos pričakujemo, da bodo uporabniki prenesli okrog dva milijona kilovatnih ur. Lani je bil dober milijon, predlani pa približno 600 tisoč kilovatnih ur. Predvsem poleti pa že opažamo veliko povečanje roaminga tujih (gostujočih) uporabnikov na svoji polnilni infrastrukturi.
Večina bencinskih črpalk ob avtocestah ima eno polnilnico, kako dolgo bo to še dovolj?
Že zdaj na nekaterih lokacijah to ni dovolj. Tudi zato se najbolj želimo širitev na avtocestah. Žal so tam administrativni in tehnični postopki zelo zapleteni. Veliko je deležnikov, ki morajo dati soglasje. Kot sem že dejal, tak projekt traja vsaj leto in pol.
Številni vlagatelji v polnilnice tarnajo predvsem nad stroški, ki so povezani z obračunsko močjo polnjenja. Navadno je to strošek, ki "ubija" vsako ekonomiko. Bi lahko kaj spremenili tudi na ravni države?
Tako je. V Sloveniji se upoštevajo trije največji petnajstminutni intervali polnjenj in na podlagi tega se izračuna ta strošek. Upravitelj polnilnice ima lahko v vsem mesecu le tri ultrahitra polnjenja in če ga na primer obišče voznik porscheja taycana, ki ima konično moč krepko prek 200 kilovatov, bo ta strošek takoj 800 evrov brez upoštevanja porabljene energije. Upravitelj ima en strošek vezan na kilovate kot moč in nato še na kilovatne ure za porabljeno elektriko.
Zdaj sta si oba stroška preblizu, predvsem strošek za moč je zelo izrazit. V prihodnje se bo z več uporabniki ta strošek, primerjano s tistim za porabljeno elektriko, za upravitelja ustrezno relativno zmanjševal. Toda zdaj še nismo na tej točki in ta del poslovanja je zagotovo problematičen. Agencija za energijo je ta strošek sicer znižala. Za zdaj želimo, da trenutno stanje vsaj ostane, saj so se pojavile govorice, da bi lahko to znižanje celo ukinili. Če se bo to zgodilo, se bodo cene za uporabnike preprosto dvignile. Razmere so težke; ta stalni strošek nas vsaj trenutno, ko je frekvenca uporabnikov še majhna, poslovno zelo obremenjuje.
Koliko pa vas danes stane postavitev električne polnilnice?
Če primerjamo, se je zdaj v dveh letih vse podražilo za okrog 20 odstotkov. Ena lokacija s štirimi polnilnicami AC v mestu stane od 25 do 35 tisoč evrov, ena hitra polnilnica DC od 55 do 85 tisoč evrov, ultrahitra polnilnica pa kar nekje okrog pol milijona evrov.
Predvidevam, da mora biti naložba v polnilnice danes zastavljena zelo dolgoročno?
Trenutno je treba vse naložbe dobro premisliti. Če vložimo v hitro polnilnico in na njej ni dovolj prometa, bodo že tisti fiksni stroški, povezani z močjo polnjenja, za nas izjemno visoki. Polnilnice se poslovno še ne pokrivajo, to preprosto še ni mogoče. Za nas je to strateški projekt trajnostne mobilnosti in verjamemo, da se bo v neki točki ta preboj zgodil. Konec leta bo v Sloveniji skupno šele okrog osem tisoč električnih avtomobilov. Pretežni del vozil fizičnih oseb se polni doma. Potem imamo tudi uporabnike, ki polnijo v svojih podjetjih. Trenutni bazen morebitnih voznikov, ki bi polnili na javni polnilnici, je zato še vedno sorazmerno majhen.
Kako pa določate končno ceno uporabe polnilnic za voznike?
Najprej upoštevamo naložbo, ki jo razvlečemo na amortizacijsko obdobje od 10 do 15 let. Najvišji strošek je račun za električno energijo, kjer imata največji vpliv obračunska moč in električna energija. Sledijo redni pregledi, vzdrževanja, vse podporne storitve. Če bi morali zdaj postaviti ceno polnjenja, da bi se z njo pokrili, bi šle cene v nebo. Tega seveda ne bo, saj je projekcija naložbe vezana na daljše amortizacijsko obdobje. Tako je cena že danes precej poštena in primerna. Seveda pa trenutno cene električne energije precej skačejo.
Prihajajo nove podražitve uporabe polnilnic?
Za zdaj ne načrtujemo novih podražitev, prihodnje leto pa bo to odvisno tako od cen elektrike na trgu kot tudi od morebitnih sprememb obračunavanja stroškov pri regulatornih organih, na primer agenciji za energijo. Tudi omrežnina se skoraj vsako leto povečuje.
Kje pa je ta zgornja meja cene uporabe električnih polnilnic, da ne bodo postale celo dražje od bencina ali dizla?
Pri cenah je treba upoštevati kombinacijo različnih polnjenj, saj nihče ne polni le na ultrahitri polnilnici. Na primer klasični uporabnik v povprečju v 85 odstotkih polni doma, v desetih odstotkih na polnilnicah AC, pet odstotkov polnjenj opravi na hitrih polnilnicah DC ter manj kot pol odstotka polnjenj še na ultra hitrih polnilnicah. Pri takšni mešanici je cena pogonske energije nižja ob bencina ali dizla. Potem pa imamo še 40 odstotkov uporabnikov, ki živijo v večstanovanjskih stavbah. Ti se morajo zanašati na javne polnilnice, zato smo zanje pripravili določene pakete z zakupljenimi kilovatnimi urami in temu primernimi popusti. Seveda pa je bilo polnjenje v Sloveniji kar dolgo brezplačno, česar se še posebej začetni uporabniki zagotovo dobro spomnijo. Nedavno je to ukinil še eden od zadnjih velikih ponudnikov. Stanje se bo zdaj zagotovo postopno normaliziralo, anomalije na trgu ne bo več.
Bi se bilo mogoče povezati tudi v partnerstvo z Ionityjem?
Z družbo Ionity smo se v preteklosti že poskušali povezovati, vendar sodelovanja ni bilo. Na svojih lokacijah bencinskih servisov imamo trenutno dve lokaciji s Teslo, in sicer na bencinskem servisu Maribor - zahod in pri Karlovcu na Hrvaškem.
V okolici Ljubljane pogrešamo ultrahitre polnilnice, saj jih je Ionity postavil le blizu državnih meja. Jo boste postavili vi?
Za leto 2023 lahko napovem prenovo obeh bencinskih servisov Barje v Ljubljani, kjer bomo na obeh straneh postavili novi ultrahitri polnilnici. Naša najmočnejša v ljubljanskem BTC ima trenutno moč do 100 kilovatov.
4