Četrtek, 3. 11. 2022, 22.02
1 leto, 12 mesecev
Evropske države in prodaja priključnih avtomobilov
Umik bencina in dizla? Slovenija ostaja predzadnja.
Prodaja novih avtomobilov s priključnim kablom v Evropi hitro raste, med državami članicami pa so velike razlike pri deležu teh vozil glede na celotni lokalni avtomobilski trg. Kar petnajst držav ima delež pod desetimi odstotki, le tri države pa nad 50 odstotki.
V tretjem četrtletju je delež električnih vozil med novimi avtomobili v Evropski uniji (EU) zrasel na 11,9 odstotka, kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). V lanskem tretjem četrtletju je delež povsem električnih vozil znašal slabih deset odstotkov (9,8 %). Bencinskim in dizelskim motorjem je uspelo zadržati 54-odstotni delež.
V prvih treh četrtletjih ima največji delež med novimi avtomobili še naprej bencinski motor, in sicer ti predstavljajo 37,9 odstotka trga. Sledijo klasični samopolnilni hibridi z 22,8-odstotnim deležem in dizelski motorji s 17,1-odstotnim deležem. Neelektrificirani pogoni imajo v Evropi torej še 55-odstotni delež. Do konca letošnjega leta se lahko ta delež zniža še bolj proti polovici. Delež povsem električnih avtomobilov je letos do konca septembra znašal 10,6 odstotka.
Počasnejši preboj priključnih avtomobilov je povezan tudi z omejeno ponudbo na trgu, kjer vodijo predvsem dražji avtomobili. Najbolje prodajani električni avtomobil v Evropi je tesla model Y, med znamkami imajo največji delež priključnih različic BMW, Mercedes in Tesla. Razlike v sprejemanju novih tehnologij so drastične
Ključni poudarek elektrifikacije evropskega avtomobilskega parka so drastične razlike pri hitrosti sprejemanja teh tehnologij. Te so odvisne od številnih dejavnikov: kupne moči, razvite infrastrukture, državnih finančnih in davčnih spodbud, v zadnjih mesecih tudi od razpoložljivih avtomobilov za nakup. V mnogih državah so na primer razpoložljivi električni avtomobili razprodani.
Evropski izkupiček ni slab, a zakriva pravo sporočilo
Če upoštevamo le povsem električne in priključno hibridne avtomobile, torej nove osebne avtomobile s priključnim kablom, znaša delež na ravni EU trenutno 19 odstotkov.
Skoraj vsak peti novi avtomobil iz letošnjih prvih devetih mesecev je torej mogoče polniti. To ni malo, a statistika ima tudi svoj drugi obraz: le tri države v Evropi (Norveška, Islandija in Švedska) imajo delež teh vozil nad 50 odstotki. To istočasno pomeni, da v le teh treh državah delež vozil brez priključnega kabla ne presega več 50 odstotkov.
V Sloveniji znaša delež klasičnih bencinskih in dizelskih motorjih pri novih avtomobilih še 79 odstotkov.
Evropske države z najvišjim deležem novih priključnih avtomobilov:
|
|
delež priključnih avtomobilov |
1 |
Norveška |
88 % |
2 |
Islandija |
52 % |
4 |
Švedska |
51 % |
3 |
Finska |
35 % |
6 |
Danska |
35 % |
5 |
Nizozemska |
32 % |
13 |
Nemčija |
26 % |
9 |
Švica |
25 % |
24 |
Belgija |
25 % |
15 |
Luksemburg |
23 % |
14 |
Irska |
22 % |
8 |
V. Britanija |
21 % |
10 |
Francija |
21 % |
18 |
Portugalska |
21 % |
20 |
Avstrija |
21 % |
19 |
Španija |
9 % |
7 |
Italija |
9 % |
11 |
Madžarska |
8 % |
12 |
Romunija |
8 % |
23 |
Latvija |
7 % |
27 |
Litva |
7 % |
21 |
Grčija |
7 % |
28 |
Slovenija |
6 % |
17 |
Estonija |
5 % |
22 |
Ciper |
5 % |
16 |
Poljska |
5 % |
26 |
Hrvaška |
4 % |
29 |
Češka |
4 % |
30 |
Bolgarija |
4 % |
25 |
Slovaška |
4 % |
vir: ACEA (januar-september 2022)
Več novih električnih malčkov – napovedali so jih pri Renaultu in Volkswagnu – pričakujemo okrog leta 2025.
Tri države nad 50, polovica pod 10 odstotki
Opaziti je mogoče avtomobilsko Evropo dveh hitrosti. Tri države imajo tržni delež priključnih avtomobilov med 30 in 40 odstotki, še devet držav pa med 20 in 30 odstotki. Vsaj 20-odstotni delež ima torej 15 držav, kar je polovica držav v celotni analizi združenja ACEA.
Pri preostalih petnajstih je delež letos še pod desetimi odstotki. Med temi sta najuspešnejši Italija in Španija. Delež priključnih avtomobilov v Sloveniji je šestodstoten, slabši je še v Estoniji, na Cipru, Hrvaškem, Češkem, v Bolgariji in na Slovaškem.
Medtem ko je v Sloveniji stisnjen zemeljski plin povsem prezrt, je dokaj razširjena uporaba utekočinjenega zemeljskega plina.
Kaj pa celotna avtomobilska alternativa? Slovenija si zdaj predzadnje mesto deli s Češko.
Če bi v prodajni analizi upoštevali vse alternativne pogone, torej tudi samopolnilne hibride in različne pline, so podatki bolj spodbudni: osem držav ima delež alternativnih pogonov že nad 50 odstotki (Norveška, Islandija, Finska, Švedska, Nizozemska, Danska, Italija in Velika Britanija), le ena država – Bolgarija je daleč zadnja s šestodstotnim tržnim deležem – pa je pod mejo 20 odstotkov. Slovenija si tam deli predzadnje mesto s Češko – Litvanci, Hrvati in Slovaki so uspešnejši za šest odstotnih točk.
Skoraj štirje od petih prodanih avtomobilov v Sloveniji so imeli letos še klasični bencinski ali dizelski motor, ki ni bil elektrificiran kot samopolnilni hibrid. Če ne upoštevamo skandinavskih držav, je pri najuspešnejših državah ta delež za polovico nižji.
delež alternativnih pogonov | ||
---|---|---|
1 |
Norveška |
93 % |
2 |
Islandija |
71 % |
3 |
Finska |
68 % |
4 |
Švedska |
62 % |
5 |
Nizozemska |
58 % |
6 |
Danska |
56 % |
7 |
Italija |
52 % |
8 |
V. Britanija |
51 % |
9 |
Švica |
49 % |
10 |
Francija |
46 % |
11 |
Madžarska |
45 % |
12 |
Romunija |
45 % |
13 |
Nemčija |
45 % |
14 |
Irska |
43 % |
15 |
Luksemburg |
42 % |
16 |
Poljska |
40 % |
17 |
Estonija |
40 % |
18 |
Portugalska |
40 % |
19 |
Španija |
40 % |
20 |
Avstrija |
39 % |
21 |
Grčija |
38 % |
22 |
Ciper |
35 % |
23 |
Latvija |
35 % |
24 |
Belgija |
33 % |
25 |
Slovaška |
27 % |
26 |
Hrvaška |
27 % |
27 |
Litva |
27 % |
28 |
Slovenija |
21 % |
29 |
Češka |
21 % |
30 |
Bolgarija |
6 % |
vir: ACEA (januar–september 2022)
33