Torek, 1. 1. 2019, 4.00
5 let, 3 mesece
S ford fiesto active v Trnovski gozd
To je ena najbolj skritih in zanimivih cest v Sloveniji #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,84
2
Ford fiesta active in raznolika, polna avantur in povedanih zgodb, skozi Trnovski gozd. Iz Idrije do Cola je ta cesta dolga dobrih 47 kilometrov.
Avtomobil s poudarjenimi blatniki, centimetrskim prirastkom oddaljenosti od tal in vozniško odličnostjo se je zdel idealen za potep po skriti slovenski makadamski cesti. Tja globoko v osrčje Trnovskega gozda, kjer ozka cesta, ostri ovinki in stoletna drevesa pišejo tudi novoletne zgodbe in spomine.
Ceste so nekoč gradili zato, da bi nas povezovale. Prvi avtomobili so bili pred sto leti še komaj doumljiv tehnološki pojem, ki je na kolovozih preganjal konjske kočije in plašil živino ter otroke. Danes so ceste v marsičem izgubile svoj prvinski pomen. Bolj kot avtomobil nas danes povezuje moderna tehnologija, cesta pa na drugi strani prinaša priložnost za nove zgodbe, pristna doživetja in nove ideje. Zato tudi v leto 2019 vstopamo z zgodbo o izjemni cesti in avtomobilu, ki jo ustrezno dopolnjuje.
Razgled z Vojskega proti zasneženim Julijcem.
Proti najvišje ležeči vasi na Primorskem
O znameniti cesti iz Idrije, najprej strmo navzgor na Vojskarsko planoto in nato po makadamu skozi Trnovski gozd do Predmeje in Ajdovščine, smo že pisali. Prvi del ceste proti Vojskemu je asfaltiran, le cesta se je zadnjih letih zaradi težkih tovornih vozil za odvoz dreves, tu močno poškodovala.
Ozka cesta, ostri ovinki in prepadi so njena popotnica proti vrhu najvišje ležeče vasi na Primorskem, kjer je voznik z avtomobilom opravil okrog 700 višinskih metrov. Na vrhu planote sledi le peščica kilometrov z razgledi vse tja do Julijskih Alp, nato pa ovinek levo na makadam proti Mrzli Rupi, Lokvam in vse tja v osrčje gozdnih ovinkov.
Tu se na Vojskarski planoti zavije desno proti Mrzli Rupi. Sledi zanimiva makadamska cesta, vse tja do Predmeje.
Pozabljeni ford escort z relija Saturnus 1985 v Trnovskem gozdu.
Nekoč so skozi Trnovski gozd dirkali na čas
Tod je leta 1985 prvič peljala še vedno najdaljša hitrostna preizkušnja slovenskega relija. Dolga je bila 47,3 kilometra. Cesta je bila seveda v slabšem stanju kot danes, ko povezuje nekaj osamljenih hiš in so tudi zaradi potreb gozdnih služb najbolj strme klance asfaltirali. Najhitrejši dirkači takratnih relijev Saturnus so jo prevozili v 40 minutah (pod to mejo se je spustil le Brane Küzmič z renault 5 turbo skupine B), bistveno bolj skromni fički pa so zanjo potrebovali debelo uro.
Tam so v boju z neusmiljeno uro tekmovali sredi noči, ko so jim le žarometi risali pot skozi temen gozd. Le malo pred naravno znamenitostjo Smrekovo drago je pod cesto zgrmel avstrijski ford escort in zagorel. Njegov voznik Hans Wieger je pobral kar je bilo vrednega, pozneje se je vrnil še po motor in ta danes poganja njegov enak dirkalnik. Avstrijec se še vedno rad vrača v Slovenijo, ostanki njegovega avtomobila pa so skrbno skriti pod drevesi tistega ovinka. Takrat je s sovoznikom celo noč čakal na spremstvo.
Tudi Oplov trgovec Albin Trobec z Brezovice je z opel ascono skupine B zdrsnil s ceste, pa so jima pozneje mimoidoči navdušeni gledalci pomagali z vodo in sta tako lažje počakala na ekipo. Vodo jima je dal domačin Andrej Mrak, ki je dve leti pozneje tudi sam na tej cesti prvič priganjal dirkalnega fička. Tak avtomobil vozi še danes.
Del ceste skozi Trnovski gozd je zaradi strmega vzpona tudi asfaltiran.
Le eden izmed ovinkov, ki so tu sredi osemdesetih let gostili najdaljšo hitrostno preizkušnjo slovenskega relija.
Avtomobili kot je ford fiesta active - in podobni mehki crossoverji brez štirikolesnega pogona - so idealni za potepe po makadamskih cestah.
Pozimi je bila cesta skoraj vedno neprevozna
Danes je cesta veliko bolj osamljena. Pelje sicer do omenjene Smrekove drage, pa Ledene jame in Partizanske bolnišnice Pavla, prav tako tudi do nekaterih odmaknjenih hiš. Vseeno pa globoko v osrčju te ceste ne srečate veliko avtomobilov. Cesta ohranja svojo kruto in neizprosno naravo.
V zimskih mesecih je največkrat neprevozna. Nikoli je niso plužili in v najbolj osojnih predelih sneg stopi šele spomladansko sonce. Na omenjenem Saturnusu so dirkači trenirali preizkušnjo v dveh polovicah, saj so srednji zasneženi del s plugi prebili šele tik pred štartom.
V vrtači se je izoblikovala inverzna razporeditev vegetacije. V 200-metrskem pasu višinske razlike se od zgoraj navzdol gozd menja od bukovega do bukovo-smrekovega in nato povsem smrekovega gozda. Razlog inverzije je v izoblikovanosti reliefa – vrtačo zapirajo grebeni, ki onemogočajo gibanje zraka. V vrtači je zato nastala posebna klima. Temperatura ozračja od vrha proti dnu stalno pada.
Paradana, Ledenica
Paradana je botanični in gozdni rezervat. Tam se prepletajo površinski in podpovršinski kraški pojavi. Jamski sistem Paradane sestavljajo tri jame. Velika ledena jama je globoka 385 in dolga 1550 metrov, nadaljuje se v brezna s skupno dolžino 650 metrov. Mala ledena jama je globoka 40 in dolga 60 metrov. Tretja jama je pri Mali ledeni jami z globino 29 in dolžino 125 metrov. V preteklosti so z ledom iz Velike jame oskrbovali obmorske kraje in ga izvažali celo v Egipt. Uporabljali so ga za hlajenje mesa in sadja.
Partizanska bolnišnica Pavla
Spomenik pri Hudem polju danes spominja na nekdanjo partizansko bolnišnico Pavla. Po kapitulaciji Italije je zaradi nemškega pritiska na partizansko gibanje nastala potreba po skrivni bolnišnici. Partizansko vodstvo je odločilo, da bo ta stala med Vojskarsko planoto in Trnovskim gozdom. Nastala je jeseni leta 1943, ime pa je dobila po njeni upraviteljici Pavli Jerini-Lah.
Narava je ostra in kruta. Pozimi je ta cesta poledenela in praktično neprevozna.
Spominsko obeležje za nekdanjo Partizansko bolnišnico Pavla na Hudem Polju.
Sneg na tej cesti ponekod vztraja vse do pomladi. Tod ne vozijo plugi in sneg stopi šele sonce.
Mehki crossoverji vseh dimenzij prav za potepe v osrčje gozdov
Ko je Ford letos predstavil svojo novo fiesto v povsem novi različici active, nam ni bilo povsem jasno, kaj bi s takim avtomobilom počeli. Active bodo namreč postali tudi focus in njihovi kombiji. Taka fiesta je bolj trendovska, ima gene mehkih crossoverjev, torej takih brez štirikolesnega pogona in s komaj opaznim dvigom (v primeru fieste active dodatni centimeter) od ceste. Teoretično bi sicer v mestu z njo lahko bolj suvereno zapeljali na pločnike (kolikokrat to počnemo?), toda v praksi je lahko tak avto kot nalašč prav za cestne, vozniške in avanturistične potepe na skrite ceste v naravo. Tam, kjer nas ne briga za makadam in je avto ravno toliko dodatno zaščiten, da je takim cestam zlahka kos.
Odlična izdelava, materiali in zvočna izolacija, pa predpotopni ključ
Taka fiesta namreč še vedno ohranja predvsem odlične vozne lastnosti, ki so njen zaščitni znak in tudi eden glavnih razlogov, da se je v letošnjem velikem primerjalnem testu PRIMA uvrstila med prve tri majhne avtomobile na slovenskem avtomobilskem trgu. Dodatki active jo naredijo bolj opazno, robustno in dinamično. Čeprav je za centimeter višje od tal kot klasična fiesta, to na vozne lastnosti ne vpliva. Med ovinki je še vedno bolj suverena kot velika večina tekmecev. Litrski trivaljni motor z močjo 92 kilovatov (125 "konjev") nudi veliko prožnosti, hvalimo pa natančnost ročnega šeststopenjskega menjalnika. Poraba motorja se je na testu sicer povzpela prek osmih litrov na sto prevoženih kilometrov.
Hvalimo kakovost izdelave v notranjosti in zvočno zatesnjenost. Med vožnjo fiesta daje občutek, da sedimo v pravem premijskem predstavniku tega razreda in na tem področju so pri Fordu pri fiesti resnično naredili odlično delo. Toda na drugi strani v testnem avtomobilu ni bilo vzvratne kamere in tudi klasični ključ (torej ne pametni) se zdi za avto takega potenciala (in cene) prava predpotopna rešitev. Cene za fiesto active se začnejo pri 18 tisočakih, cena testne pa je znašala 23 tisočakov (22 tisoč s popustom).
2