Sobota, 18. 2. 2017, 19.38
7 let, 2 meseca
Karakorumska avtocesta – osmo svetovno čudo ali najnevarnejša cesta na svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,05
To je ena od najbolj strah zbujajočih cest na svetu, ki se je je zaradi nevarne ozke ceste, prepadov in slikovite pokrajine prijel tudi vzdevek osmo svetovno čudo. Kar 1.300 kilometrov dolga Karakorumska cesta prek najvišje ležečega mejnega prehoda na svetu povezuje Pakistan s Kitajsko.
V prvem delu Karakorumske avtoceste je vožnja še prijetna, nato pa v gorah postane cesta resnično ozka, zavita in prepadna. Pogosto se na njej ne moreta srečati dve vozili.
Cesto so gradili 20 let in bila je pravi inženirski podvig.
Spoznajte eno od najnevarnejših cest na svetu, obenem eno od najvišjih asfaltiranih cest na zemeljski obli in najvišjo mednarodno cesto na svetu. Ta pogumne popotnike po ozki cesti pelje v osrčje Himalaje proti Kitajski. Cesta je v celoti dolga 1.300 kilometrov, od tega 887 kilometrov na pakistanski strani. Ponaša se z najvišje ležečim mejnim prehodom na svetu, ki je na nadmorski višini dobrih 4.600 metrov.
Ovinkasta cesta brez ograj in z globokimi prepadi
Cesta je ponekod izredno ozka, vodi tik nad globokimi prepadi in na teh ovinkih se vsaka nepazljivost lahko plača z življenjem. Razbitine nekaj sto metrov pod prepadno cesto opozarjajo na nevarnost. Čeprav so Kitajci in Pakistanci sklenili dogovor o njeni obnovi, za zdaj še vedno grozi s svojimi nevarnimi odseki.
Prav zato je postala magnet nišnih turistov, ki iščejo prav taka adrenalinska doživetja in so se jim pripravljeni podrediti kljub območni nevarnosti terorizma. Zaradi njenih razsežnosti domačini Karakorumsko avtocesto, Karakorum Highway, označujejo tudi za osmo čudo sveta.
Video - Utrinki s Karakorumske avtoceste
Cesta se uradno začne v kraju Hasan Abdal in nato pelje do kitajskega mesta Kashgar.
Gradili so jo 20 let, med gradnjo je umrlo več kot tisoč delavcev
Cesto so Pakistanci in Kitajci gradili med letoma 1959 in 1979, za javnost pa so jo odprli leta 1986. Pakistanska vlada je najprej zagovarjala potek trase čez prelaz Mintaka, ki pa je bil po mnenju Kitajcev bolj ranljiv v morebitnih zračnih napadih. Zato so se odločili za gradnjo ceste prek strmejšega prelaza Kundžerab. V 20 letih gradnje je zaradi plazov in padcev življenje izgubilo okrog 810 Pakistancev in 200 Kitajcev.
Danes cesta poteka prek gorske verige Karakorum, državna meja med Pakistanom in Kitajsko pa leži na omenjenem prelazu Kundžerab. Cesta se uradno začne v kraju Hasan Abdal in nato pelje proti Kitajski prek provinc Kiber Paktunkva in Gilgit-Baltistan. Po prečkanju državne meje cesta pelje skozi kitajsko provinco Xinjiang proti mestu Kashgar.
Taki tovornjaki so zaščitni znak ceste med Pakistanom in Kitajsko. Vozniki se potrudijo in jih okrasijo do te mere, da jim okraski otežijo manevriranje na ozkih gorskih cestah.
Kdor se odpravi na pot po njej, ga čakajo spektakularna pokrajina in pogledi na himalajske gore, med njimi tudi na deveto najvišjo goro na svetu Nanga Parbat.
Na popotnike preži tudi pakistanska vojska
Karakorumska cesta vodi prek območja, kjer se stikata evrazijska in indijska geološka plošča, države Kitajska, Tadžikistan, Afganistan in Pakistan so tam med seboj oddaljene le okrog 250 kilometrov. V kašmirskem konfliktu med Indijo in Pakistanom ima cesta tudi pomemben vojaški in strateški pomen. Zato je ob njej danes mogoče videti vojake, v smeri proti Kitajski pa jih je vse manj.
Leta 2006 so pristojne službe za vzdrževanje cest iz Kitajske in Pakistana podpisale dogovor o obnovi in nadgradnji ceste. Njeno širino bodo povečali z 10 na 30 metrov, jo utrdili in jo tako usposobili tudi za prevoz težjih tovornjakov. Zmogljivost se bo po obnovi predvidoma trikratno povečala, po njej pa bo mogoče voziti v vseh letnih časih.
Cesta privablja adrenalinske turiste, ki se nanjo odpravijo z avtomobilom, motorjem ali tudi kolesom. V tem primeru mejnega prehoda s Kitajsko ne morejo prečkati.
Spomladi ali jeseni na pot z avtom, kolesom ali pa kar z redno avtobusno linijo
Danes je Karakorumska cesta med januarjem in aprilom zaradi snega zaprta, mejni prehod pa odprejo šele 1. maja. V nekaterih predelih, kjer cesta prečka puščavo, se lahko temperatura dvigne krepko čez 40 stopinj. Cesta zato največ popotnikov sprejme spomladi in zgodaj jeseni. Kdor se odpravi na pot po njej, ga čakajo spektakularna pokrajina in pogledi na himalajske gore, med njimi tudi na deveto najvišjo goro na svetu Nanga Parbat.
Po cesti je mogoče potovati z avtomobilom, po njej vozi celo redna avtobusna linija, priljubljeni pa so tudi organizirani izleti s kolesom. Zaradi nemirnega političnega položaja v regiji število takih turističnih tur sicer upada. Državne meje s Kitajsko s kolesom ni mogoče prečkati, za vse potnike je nujno potreben tudi vnaprej urejen vizum.
Polet v Gilgit s pogledi na gori Nanga Parbat in K-2
Večina popotnikov se na cesto priključi v pakistanskem mestu Gilgit, kjer se začne tudi varnejši del potovanja. Mesto ima tudi svoje letališče, kjer pristajajo letala, ki prihajajo iz prestolnice Islamabada. Polet z letalom je nekaj posebnega, saj potnikom prinaša pogled na gore, med njimi sta Nanga Parbat in K-2. Iz letala je mogoče videti kar 72 pakistanskih gora, ki so visoke več kot sedem tisoč metrov.
