Četrtek, 21. 6. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
Kdo bo Slovencem plačal nove avtomobile?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,19
4
Če bi želeli v Sloveniji imeti 200 tisoč električnih vozil, bi morali v električno omrežje vložiti okrog 20 milijonov evrov. Kljub dejstvu, da prispevek za omrežnino predstavlja dobro tretjino vsakega računa za elektriko in da se z rastjo števila električnih vozil eksponentno večajo pobrane omrežnine, elektrodistributerji, kot je Elektro Ljubljana, potrebnih sredstev nimajo. Država jim sredstva za vlaganje celo zmanjšuje.
Slovenija je bila med tistimi državami v Evropski uniji, ki so hitro in dokaj ambiciozno napovedale veliko rast deleža električnih vozil, na drugi strani pa omejevanje prodaje klasičnih bencinskih in dizelskih avtomobilov po letu 2025. Takšni državni načrti so neposredna posledica direktiv EU za zniževanje toplogrednih plinov v prometnem sektorju.
Državna strategija po sicer idealnem scenariju za leto 2030 predvideva, da bo slovenski vozni park v 20 odstotkih že poganjala elektrika. To pomeni 200 tisoč električnih vozil. Tudi če bo teh takrat le polovica, so take napovedi z današnjega vidika optimistične in prinašajo pomembne izzive za odgovorne za slovensko električno omrežje.
Avtomobilov trenutno manj, kot je povpraševanja
Trenutno se pri razmahu elektromobilnosti zapleta tako na strani proizvajalcev kot tudi pri stanju slovenskega električnega omrežja. Šele zdaj na ceste prihajajo prvi električni avtomobili, ki združujejo zadostno praktičnost in doseg za vsakodnevno uporabo, vsaj trenutno pa so težava tudi ozka grla v proizvodnih tovarnah. Naročil je preprosto več od trenutnih proizvodnih kapacitet avtomobilov (in predvsem baterij pri dobaviteljih) pri Nissanu, Hyundaiu, Tesli …
Javna električna polnilnica na Cigaletovi ulici v Ljubljani je ena največkrat uporabljenih in tudi zasedenih.
"Elektro Ljubljana ima danes v mreži 54 javnih električnih polnilnic. Registriranih je okrog 1.500 uporabnikov, od tega jih je od 400 do 500 aktivnih. Lani smo postavili štiri nove polnilnice, v prihodnjih dveh letih jih načrtujemo še vsaj 30," napoveduje Uršula Krisper, vodja službe za napredne storitve in projekte pri Elektru Ljubljana.
Od leta 2016 do leta 2017 se je število polnjenj in porabljene električne energije na teh polnilnicah povečalo za skoraj petkrat. Letos so do konca maja uporabniki v avtomobile "natočili" toliko elektrike kot v vsem letu 2016.
Primerjava uporabe javnih polnilnic Elektra Ljubljana:
|
|
2016 |
2017 |
maj 2018 |
|
Število polnjenj |
4.281 |
17.642 |
3.282 |
|
Porabljena energija (kWh) |
33.246 |
164.725 |
33.639 |
Andrej Ribič, predsednik uprave Elektro Ljubljana: Če želimo od 100 do 200 tisoč električnih vozil, bo treba nadgraditi odvode od transformatorjev do končnih uporabnikov. Omejitev je torej moč omrežja in ne energija sama.
Za 200 tisoč električnih avtov v omrežje 20 milijonov evrov
Elektro Ljubljana je eno od petih ter največje slovensko podjetje za distribucijo in vzdrževanje električnega omrežja. Lani so imeli 14 milijonov evrov dobička. Od celotne prodaje v naložbe vlagajo okrog 40 odstotkov, kar pomeni okrog 33 milijonov evrov. Dobiček se bo letos predvidoma še nekoliko povečal.
Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana: "Poznala se je gospodarska rast. Pred nami so veliki vložki v omrežje, da ga okrepimo zaradi elektromobilnosti, toplotnih črpalk in rasti gospodarstva. V vseh industrijskih conah se povečuje odjemna moč. Omrežnina se bo za nas zmanjšala, država pa od nas zahteva veliko povečanje števila električnih avtomobilov."
Hyundai za svojega ioniqa, ki je dobil zelo dobre ocene, pripravlja večjo baterijo in s tem odgovor tudi na nissana leafa. Hyundai bo še letos v Slovenijo pripeljal tudi električni crossover hyundai kona electric.
Za 200 tisoč električnih avtov v omrežje 20 milijonov evrov
"Nimamo natančnega podatke, ampak le okvirno oceno. Če bi želeli v Sloveniji z elektriko brez izpadov polniti želenih 200 tisoč vozil, bi morali v omrežje vložiti okrog 20 milijonov evrov," ocenjuje Ribič.
Dodaja, da jim bo država za razvoj in vlaganja v novem ciklusu namenila manj denarja in da tega denarja za zadostitev elektromobilnosti sami nimajo. "Težava je v moči omrežja, ne sami energiji."
Največji del računa za elektriko je omrežnina
Vsak, ki danes plača račun za elektriko, približno tretjino (največji delež) plača za omrežnino. Zanjo torej v povprečju plačamo več kot za preostale prispevke in samo energijo.
Uporabnik električnega avtomobila s kapaciteto baterije 40 kilovatnih ur, ki bi ga med delovniki napolnil vsako noč, bi v enem mesecu samo za avtomobil porabil več kot 800 kilovatnih ur električne energije. Od tega bi za omrežnino plačal vsaj dobrih 30 evrov ali več.
Električni avtomobil je danes primeren za tiste Slovence, ki ga lahko polnijo doma in z njim prevozijo vsaj 100 kilometrov na dan.
Več ko je električnih vozil, večja je vsota pobrane omrežnine
Če bi se torej znatno povečalo število električnih vozil, bi eksponentno narasli tudi prihodki iz naslova plačanih prispevkov za omrežnine.
Na leto bi omenjeni hipotetični voznik v sklad za omrežnine prispeval 360 evrov, dodatnih 100 tisoč (pol toliko, kot leta 2030 predvideva država) bi letno plačalo od 30 do 40 milijonov evrov omrežnin. To je torej v enem letu več, kot bi bila potrebna vlaganja za zadostno moč polnjenja 200 tisoč vozil.
Ribič: Kam gre denar za omrežnine? To zanima tudi mene …
Kam torej gre ta denar, da ga elektrodistributerji za vlaganja in hranjenje elektromobilnosti vendarle nimajo?
"To tudi mene iskreno zanima. Omrežnina se je povečala, nam sredstva zmanjšujejo. Na omrežnini je pet distribucijskih podjetij in Eles. Pričakoval bi, da država ne bo dajala le zavez, ampak tudi vzpostavljala mehanizme za njihovo delovanje. Mi gradimo omrežje glede na potrebe odjemalcev. V svoje načrte dajemo prihodnje potrebe, delamo dveletni in desetletni načrt razvoja električnega omrežja. Zdaj nimamo dovolj sredstev, da bi to servisirali," poudarja Ribič.
Predsednik uprave je prepričan, da bodo pogon električnih vozil plačevali predvsem uporabniki. "Poglejte, država danes dobi največ davkov z naslova pogonskih goriv. Če se bo njihova poraba zmanjšala, to pomeni manj pobranih davkov. Država bo zato ta denar iskala drugje in to je tudi na strani električnega pogona vozil," je dodal Ribič.
4