SiolNET. Avtomoto Zgodbe
5,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dizel je vroča tema avtomobilske industrije: Zakaj še ni čas za njegovo slovo?

5,93

termometer

Nemčija je dizelski tehnologiji v zadnjih 20 letih namenila 200 milijard evrov, avtomobilski proizvajalci so kovali milijardne dobičke, kupci njihovih vozil pa so dobili udobne in varčne avtomobile. Dizel kljub zaostrenim okoljevarstvenim merilom ne bo umrl, dosegel pa je vrhunec svoje priljubljenosti in zaradi težav postal ena od najbolj vročih gospodarskih tem v Nemčiji.

Nepogrešljiv sestavni del motorja z notranjim izgorevanjem je tudi izpušna cev. Dizelski motorji zrak onesnažujejo z dušikovimi oksidi, imajo pa precej manjše izpuste CO2 kot bencinski motorji. Nepogrešljiv sestavni del motorja z notranjim izgorevanjem je tudi izpušna cev. Dizelski motorji zrak onesnažujejo z dušikovimi oksidi, imajo pa precej manjše izpuste CO2 kot bencinski motorji. Foto: Reuters

Prihodnost dizelske tehnologije in njenega vpliva na gospodarstvo in zaposlovanje je trenutno ena od najbolj vročih tem v Nemčiji. Največji evropski avtomobilski trg, dom proizvajalcev, kot so Volkswagen, Audi, BMW, Mercedes, Porsche in Opel, se je znašel na razpotju sledenja evropskim standardom, kratkoročnega usklajevanja z nemškimi oblastmi in lova zaostankov za tistimi znamkami, ki se jim je že uspelo prilagoditi delni ali popolni elektrifikaciji svojih vozil.

Herbert Diess, predsednik znamke Volkswagen, razkazuje notranjost vozila nemški kanclerki Angeli Merkel. Herbert Diess, predsednik znamke Volkswagen, razkazuje notranjost vozila nemški kanclerki Angeli Merkel. Foto: Reuters Dve tretjini novih audijev in BMW-jev poganja dizelski motor

Kar 200 milijard evrov subvencij je nemška vlada, tako pot taktirko kanclerja Gerharda Schroderja kot njegove naslednice Angele Merkel, dizelski tehnologiji namenila od leta 1985, je podatke nemške zvezne vlade povzemal nemški gospodarski časnik Handelsblatt. Po zaslugi razvoja dizelske tehnologije so nemški avtomobilski proizvajalci cveteli. Leta 1995 je bil delež avtomobilov z dizelskim motorjem v Nemčiji zgolj 15-odstotni, lani pa je znašal že skoraj 46 odstotkov.

Taka politika je posredno omogočila razvoj velikih športnih terencev, ki so imeli vse močnejše motorje in so kljub veliki masi zadržali zmerno nizko porabo goriva. Kar 66 odstotkov novih audijev je imelo lani vgrajen dizelski motor, pri BMW je ta delež 65-odstotni, pri Mercedes-Benzu 56-odstotni in pri Volkswagnu 52-odstotni, kažejo podatki nemškega časnika.

Merklova si je lahko na zadnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu ogledala študijo električnega porscheja. Merklova si je lahko na zadnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu ogledala študijo električnega porscheja. Foto: Reuters

Andrej Pečjak: Nemci so zaspali, čas dizla kot "mainstream" pogona pa mineva

"Dizel je dosegel sam teoretični vrh, nadaljnji dvig izkoristka ni mogoč," pravi Andrej Pečjak, slovenski inovator in eden pionirjev elektromobilnosti v Sloveniji. Priljubljenost dizelskih motorjev so proizvajalci dosegli z zelo kompleksnimi, dragimi in za vzdrževanje zahtevnimi tehnikami. Vsaka generacija dizelskega motorja je zato dražja, kar vpliva tudi na ceno avtomobila. Na drugi strani je električni pogon zaradi preprostosti in majhnega števila delov z naraščanjem serij vse cenejši.

"Dizelske motorje bodo še dolgo časa proizvajali, mineva pa čas dizla kot 'mainstream' pogona v avtomobilski industriji. Ustrezno temu bo delo na dizelskih motorjih nudilo tudi vedno manj zaposlitev, tako v razvoju kot tudi v proizvodnji. Nemška avtomobilska industrija je žal zaspala in je trenutno približno dve ali tri leta v zaostanku za azijskimi, ameriškimi in celo francoskimi tekmeci. Iz dolgega spanja jih je zbudil predvsem uspeh Tesle. Menim, da bo počasi le prevladala kruta realnost in da se bodo številni gospodje iz uprav upokojili. V nekaj letih bomo lahko videli  novo generacijo nemških električnih vozil, ki bo povsem konkurenčna," dodaja Pečjak.

Protesti proti onesnaženju z dušikovimi oksidi v mestnih središčih v Nemčiji Protesti proti onesnaženju z dušikovimi oksidi v mestnih središčih v Nemčiji Foto: Reuters

Zaskrbljeni potrošniki: nemška mesta z grožnjo proti dizlom

Danes je jasno, da je dizelska tehnologija dosegla vrhunec svoje priljubljenosti. Nekatera nemška mesta so namreč že zagrozila s prepovedjo vstopa dizelskih avtomobilov v središča. Med temi mesti sta tudi München, kjer domuje BMW, in Stuttgart s tovarnama Mercedes in Porsche. Take napovedi so zaskrbele potrošnike, torej kupce novih avtomobilov. Prodaja novih vozil z dizelskim motorjem je letos v Nemčiji upadla za 8,5 odstotka. Kupci so seveda pomislili, kako bodo čez nekaj let svoj avto, s katerim se ne bo več mogoče svobodno voziti po mestu, sploh prodali.

Na servisu bodo prilagodili programsko opremo in zmanjšali škodljive izpuste

Nemška vlada je s predstavniki avtomobilske industrije že sprejela prve dogovore, ki jih bodo uradno predstavili 2. avgusta. Tako so pri Mercedes-Benzu in Audiju že napovedali zelo obsežne servisne posege, s katerimi bodo prilagodili programsko opremo dizelskih motorjev in zmanjšali škodljive izpuste. Mercedes bo tako popravil tri milijone, Audi pa 750 tisoč vozil z dizelskimi motorji standarda Euro 5 in 6. BMW konkretnih načrtov usklajevanja z nemško vlado in homologacijskim uradom KBA še ni razkril.

S tem bodo Nemci predvidoma pogasili požar, pomirili javnost in kupce. Stroški popravil bodo sicer visoki, a v primerjavi s kaznimi, kakršne so Volkswagen doletele v ZDA, vseeno minimalne.

Sistem Hidrie za hladen zagon dizelskih motorjev imajo med nemškimi avtomobili volkswagni (dvolitrski dizelski motor), opel (1,3-litrski dizel) in koncern Daimler (Renaultov 1,5-litrski dizel). Sistem Hidrie za hladen zagon dizelskih motorjev imajo med nemškimi avtomobili volkswagni (dvolitrski dizelski motor), opel (1,3-litrski dizel) in koncern Daimler (Renaultov 1,5-litrski dizel). Foto: Gregor Pavšič

Z dizelsko industrijo je neposredno povezana tudi Slovenija

Avtomobili z dizelskim motorjem so zelo priljubljeni tudi v Sloveniji, kjer se je v zadnjih letih tehtnica počasi začela nagibati proti bencinskim motorjem. Z dizelsko tehnologijo pa so neposredno povezani tudi slovenski dobavitelji avtomobilske industrije. Sistem za hladen vžig iz Hidrie bo predvidoma prihodnje leto skrbel za zagon vsakega tretjega novega dizelskega avtomobila v Evropi. Tak sistem lahko po njihovem mnenju porabo in izpust škodljivih snovi zmanjša za 30 odstotkov.

"Trenutna dogajanja in izzivi, povezani z razvojem dizelskega motorja, bodo najverjetneje pripomogli k dodatni ali hitrejši zaostritvi emisijske zakonodaje. S tem se bo dodatno podražila tehnologija motorja z notranjim izgorevanjem in skozi pospešeno hibridizacijo, ki bo v takem primeru nujna, se bo nekoliko pospešil prehod k električnim vozilom. Tudi z bolj verjetnimi drugimi dodatnimi spodbudami na tem področju. Bo pa ta prehod zaradi številnih dejavnikov še zelo počasen in bomo zato še nekaj časa živeli z motorjem z notranjim izgorevanjem, ki ga moramo prav zaradi tega hitro optimizirati," pravi Iztok Seljak, poslovodni direktor Hidrie.

Vsak dizelski avto, ki ga tovarna več ne uspe prodati, poveča njen povprečni izpust CO2

Dizelski motorji skrbijo za nižji izpust ogljikovega dioksida, zato pa ozračje obremenjujejo predvsem z majhnimi delci in dušikovimi oksidi. Vsak dizelski avto, ki ga proizvajalec več ne uspe prodati, nemudoma povečuje povprečno raven izpusta vse njegove flote. Kdor leta 2021 ne bo dosegel zapovedane povprečne najvišje dovoljene ravni izpusta CO2, 95 gramov na prevoženi kilometer, bo moral za vsak preseženi gram plačati 95 evrov za vsak prodani avtomobil.

Zaupanje v dizelske motorje se je v Nemčiji zamajalo z izbruhom Volkswagnove dizelske afere. Ker imajo dizelski motorji nižji izpust CO2, bodo še nekaj časa ostali sestavni del flote avtomobilskih proizvajalcev. Zaupanje v dizelske motorje se je v Nemčiji zamajalo z izbruhom Volkswagnove dizelske afere. Ker imajo dizelski motorji nižji izpust CO2, bodo še nekaj časa ostali sestavni del flote avtomobilskih proizvajalcev. Foto: Reuters

Dizli ostajajo realnost tudi zaradi lova za okoljskimi normativi Evropske unije

Toda ker imajo bencinski motorji v povprečju 15 odstotkov višji izpust CO2, avtomobilskim proizvajalcem brez dizelskih motorjev ne bo uspelo dosegati evropske zakonodaje. Ob trenutni floti bi po mnenju nemških analitikov Volkswagen (letno!) plačal milijardo evrov kazni, BMW pa okrog 500 milijonov evrov. Zelo učinkoviti za nižanje povprečnega izpusta bodo električni avtomobili, ki jih nemške znamke v večjem obsegu obljubljajo prav ob koncu desetletja.

Dizelski motorji bodo zaradi naštetih dejstev še dolgo ostali del voznega parka, realno bodo za proizvajalce tudi nepogrešljivi. Čeprav so zlati časi dizla bržkone minili, je Mercedes ravno predstavil novo generacijo svojih štirivaljnih dizelskih motorjev.

Petina vseh zaposlenih v nemški avtomobilski industriji skrbi za dizelske avtomobile

Problematika dizlov je v Nemčiji neposredno povezana tudi s službami. Dnevno v razvoju dizelske tehnologije dela 159 tisoč ljudi, kar pomeni petino vseh zaposlenih v avtomobilski branži. Ta je lani skupno zaposlovala 828 tisoč ljudi, ki so ustvarili za 407 milijard evrov prihodkov. Če bi v trenutku ukinili motor z notranjim izgorevanjem, bi lahko okrog 52 odstotkov ljudi oziroma 426 tisoč zaposlenih izgubilo svojo službo, poroča Handelsblatt.

Toyote C-HR ni mogoče kupiti z dizelskim motorjem. Toyota je že pred 20 leti predstavila svoj prvi hibridni avtomobil. Toyote C-HR ni mogoče kupiti z dizelskim motorjem. Toyota je že pred 20 leti predstavila svoj prvi hibridni avtomobil. Foto: Toyota Proizvajalci, ki so se dizlom bolje prilagodili

Vsi avtomobilski proizvajalci niso enaki odvisni od dizelske tehnologije. Najbolj izstopa Toyota, več let najuspešnejši avtomobilski proizvajalec in globalno največji tekmec koncerna Volkswagen. Japonci so že pred 20 leti predstavili prvo generacijo priusa s hibridnim bencinsko-električnim pogonom in lani je na ceste pripeljala že priusova tretja generacija. Toyota je postala vodilna na področju hibridizacije avtomobilov. Tudi v Sloveniji je na primer močno omejila razpoložljivost dizelskega motorja pri športnem terencu RAV4, njihovega novega crossoverja C-HR pa z dizelskim motorjem preprosto ni mogoče kupiti.

Smernice je Nemcem v zadnjih letih nakazala tudi ameriška Tesla, ki je s svojim uspehom pospešila razvoj elektromobilnosti pri nemških znamkah. Tesla je zdaj začela izdelovati svoj tretji serijski avtomobil (skupno četrti v zgodovini podjetja), ki je že namenjen širšemu krogu voznikov. Pri Volvu so prav tako napovedali, da je obstoječa generacija dizelskih motorjev njihova zadnja in da od zdaj ne bodo več izdelali avta, ki ga ne bi vsaj delno poganjala elektrika. Podobno možnost je pred dnevi napovedal tudi predsednik Porscheja Oliver Bluhme. Glavni nemški proizvajalci zdaj sicer imajo program razvoja elektromobilnosti, a v serijski obliki je le BMW pokazal konkretne avtomobile (i3, hibridni i8, napoved električnega X3 …).  

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin