SiolNET. Avtomoto Zgodbe
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Primerjalni test PRIMA: elektromobilnost v Sloveniji

Adijo, bencin in dizel! Vas presenečajo tile izračuni? #video

10

termometer

Električni avtomobili so v znamenju hitrega razvoja, številnih tabujev, prednostih in potrebnih kompromisov. Začetna višja cena se kupcem poplača po okrog 160 tisoč prevoženih kilometrih, bolj kot doseg in število polnilnic pa danes moti njihova še omejena vsakodnevna praktičnost v vlogi prvega družinskega avtomobila. Bo pravi čas zanje napočil v obdobju enega ali dveh let?

Primerjalni test PRIMA se je s šestimi sodelujočimi mediji (Avto Fokus, Avtomobilizem.com, Finance, Volan, Žurnal24 in Siol.net) tokrat dotaknil področja elektromobilnosti v Sloveniji. Smo pripravljeni na nove električne avtomobile, koliko ti v resnici stanejo in ali jih je smiselno kupiti že danes? Do odgovorov smo si pomagali priti s sedmimi testnimi avtomobili: smart forfour ED, nissan leaf, renault zoe, hyundai ioniq, hyundai kona, BMW i3 in volkswagen e-golf. Primerjalni test PRIMA se je s šestimi sodelujočimi mediji (Avto Fokus, Avtomobilizem.com, Finance, Volan, Žurnal24 in Siol.net) tokrat dotaknil področja elektromobilnosti v Sloveniji. Smo pripravljeni na nove električne avtomobile, koliko ti v resnici stanejo in ali jih je smiselno kupiti že danes? Do odgovorov smo si pomagali priti s sedmimi testnimi avtomobili: smart forfour ED, nissan leaf, renault zoe, hyundai ioniq, hyundai kona, BMW i3 in volkswagen e-golf. Foto: PRIMA Ob omembi električnega avtomobila danes številni še vedno le pomenljivo zamahnejo z roko, nekateri o njih že bolj ali manj resno razmišljajo, mnogo Slovencev pa se z njimi že navdušeno vozi. V Sloveniji je trenutno registriranih dobrih 1.400 povsem električnih vozil (0,1 odstotka vseh registriranih vozil). Ker verjamemo, da je vsak voznik prehod na električno energijo sam pri sebi temeljito pretehtal, je bilo treba njihov pomen objektivno preveriti.

Naš tokratni test je dokazal, da je lahko električni avtomobil danes zelo primeren za Slovence, ki se dnevno v povprečju vozijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. To je pogosto velika skupina dnevnih migrantov in za njih tudi začetna višja cena ni problematična. Višja cena je še vedno glavna ovira, da električno vozilo racionalno še ni primerno tudi za voznike z manjšimi mobilnimi potrebami. Obstoječi lastniki pa lahko prek ugodnega financiranja Eko sklada tudi potrdijo izrek: Za električni avto plačam mesečno toliko kot prej samo za bencin. 

električni avto prima tabu

Da, električni avtomobil bi bili pripravljeni kupiti v roku enega ali dveh let

Toda, ali je električni avto danes res smiselno kupiti? Res je, marsikomu že današnji električni avtomobili povsem zadostujejo, toda njihov razvoj je izjemno hiter in v roku enega leta bodo tudi na slovenski trg prišli izboljšani zdajšnji ali povsem novi avtomobili novih generacij.

Pod črto bi si pri tej dilemi upali trditi naslednje: električni avtomobil bi sami hipotetično kupili v roku enega ali dveh let, še veliko raje pa bi s katerim od trgovcev sklenili dogovor o najemu ter poznejši menjavi vozila na obdobje nekaj let. Težko bi se danes odločili za večinoma že precej zastarele (tehnološko omejene) rešitve in da bi morali s tem avtomobilom shajati naslednjih pet, osem ali celo deset let. Na ceste v nekaj mesecih namreč prihajajo avtomobili, ki bodo namensko grajeni na električnih platformah in bodo imeli tako veliko prostora v notranjosti ter bodo hkrati neoporečni tudi iz vidika dosega.

Med vozniki so mnenja o elektriki deljena

Ko smo prejšnji teden na Siol.net opravili anketo in v njej bralce vprašali, kdaj bi se sami hipotetično odločili za nakup električnega avtomobila, so bila mnenja zelo deljena. Slaba večina tega ne bi storila pred letom 2030, kar četrtina pa bi električni avtomobil kupila že danes. O takem nakupu do leta 2025 razmišlja slaba polovica anketirancev.

Dnevnih migrantov v Sloveniji ni malo ...

V Ljubljani je bilo 213 tisoč oziroma 26 odstotkov vseh delovnih mest v Sloveniji, kažejo podatki Statističnega urada RS iz leta 2017. Vsak četrti zaposleni Slovenec torej dela v Ljubljani. Število zaposlenih s prebivališčem in delovnim mestom v Ljubljani je le 96 tisoč. To pomeni, da 116 tisoč delovnih mest v Ljubljani 'zasedejo' prebivalci drugih občin. Poleg tega ima 19 tisoč Ljubljančanov delovno mesto zunaj prestolnice. Rednih delovnih migracij v Ljubljano in iz nje je tako kar 135 tisoč.
Nissan leaf Avtomoto Trije Slovenci podirajo tabuje: nič več premoženja za avto?

Hyundai kona je danes električni avtomobil z največjim dosegom. Na voljo je z dvema kapacitetama baterije (40 ali 64 kWh) in pri tisti večji se realni doseg približa 400 kilometrom. Kona predstavlja novo generacijo električnih vozil, kjer bodo podobno velike baterije (od 50 kWh naprej) postale nov standard. Hyundai kona je danes električni avtomobil z največjim dosegom. Na voljo je z dvema kapacitetama baterije (40 ali 64 kWh) in pri tisti večji se realni doseg približa 400 kilometrom. Kona predstavlja novo generacijo električnih vozil, kjer bodo podobno velike baterije (od 50 kWh naprej) postale nov standard. Foto: PRIMA

Pri nekaterih aktualnih modelih (renault zoe, VW golf, smart forfour ...) grajamo, da voznik ne more odčitati napolnjenosti baterije v odstotkih. Na voljo je le podatek o predvidenem dosegu, ki pa ni realen (računa se na zadnji režim vožnje). Pri nekaterih aktualnih modelih (renault zoe, VW golf, smart forfour ...) grajamo, da voznik ne more odčitati napolnjenosti baterije v odstotkih. Na voljo je le podatek o predvidenem dosegu, ki pa ni realen (računa se na zadnji režim vožnje). Foto: PRIMA

Dosegi električnih avtomobilov so okvirni in so vezani na našo testno porabo v kombiniranem in mestnem načinu. Pri polnjenju opozarjamo, da na večini polnilnic (in pri večini avtomobilov) prihaja do določenih izgub in zato tudi pri naših porabah govorimo o bruto in ne neto vrednostih. Na dosege močno vplivajo tip cest, način vožnje in tudi vremenske razmere. Dosegi električnih avtomobilov so okvirni in so vezani na našo testno porabo v kombiniranem in mestnem načinu. Pri polnjenju opozarjamo, da na večini polnilnic (in pri večini avtomobilov) prihaja do določenih izgub in zato tudi pri naših porabah govorimo o bruto in ne neto vrednostih. Na dosege močno vplivajo tip cest, način vožnje in tudi vremenske razmere.

Kam s kabli? Vsak električni avtomobil ima vsaj dva (hišni priključek in kabel za polnilnice AC). Le BMW i3 je imel med testnimi avtomobili spredaj prtljažnik za hrambo vsaj enega kabla. To močno izboljša uporabnost prtljažnega prostora. Kam s kabli? Vsak električni avtomobil ima vsaj dva (hišni priključek in kabel za polnilnice AC). Le BMW i3 je imel med testnimi avtomobili spredaj prtljažnik za hrambo vsaj enega kabla. To močno izboljša uporabnost prtljažnega prostora. Foto: PRIMA Trije dejavniki prehoda na električni pogon: drugačna (boljša) vozna izkušnja, cenejša pogonska energija in ekologija

Za nakup električnega avtomobila se odločimo iz treh glavnih razlogov. To je drugačna (in večinoma boljša) vozna izkušnja, bistveno cenejša pogonska energija in ekološki dejavniki.

Stroškovno smiselnost takega avtomobila bo na podlagi spodnjih izračunov in primerjav lahko izračunal vsak posameznik (posploševanje ni mogoče), ekološki dejavniki se izboljšujejo (ničelni izpust CO2 avtomobila, zato pa še bistveno premalo energije iz obnovljivih virov), s številkami pa je prav vozno izkušnjo najtežje določiti.

Največ štejeta testna vožnja vsakega posameznika in dejstvo, da se kupci električnih vozil navadno nočejo več vrniti h klasičnim avtomobilom. Vožnja je tišja, predvsem pa zaradi hipnega navora elektromotorjev bistveno bolj tekoča, mirna in manj obremenjujoča. Avtomobili imajo tudi odlične pospeške in prožnost, imajo pa večjo maso in načeloma nižje težišče.

Hm, kaj pa uporabnost in praktičnost? Le trije od sedmih so imeli strešne nosilce …

Vse to je treba pri dilemi o nakupu postaviti nasproti potrebnim kompromisom, ki so povezani predvsem s polnjenjem baterije. Le trije od testnih avtomobilov (leaf, e-golf in kona) so omogočali nameščanje strešnih nosilcev, nihče med njimi ni imel možnosti vlečne kljuke. Vsak med testnimi avtomobili je imel po našem mnenju vsaj eno resno hibo in tudi zato smo mnenja, da je za razmeroma nizko število registriranih električnih vozil (lani dobrih 500) kriva tudi še vedno ne dovolj dobra ponudba avtomobilov.

izpušni sistem dizel Avtomoto Grozijo jim visoke kazni: se zato na glavo obrača avtomobilski svet?

Hyundai ioniq ostaja energijski prvak. Na testni vožnji je imel občutno najnižjo porabo v kombinirani vožnji. Če izvzamemo relativno majhno baterijo in s tem omejen doseg (že letos bo na voljo z večjo), je ioniq najboljši velikoserijski električni avtomobil na trgu. Hvalimo energijsko učinkovitost pogona, izdelavo notranjost, uporabnost petvratne karoserijske zasnove, precej velik (resda plitek) prtljažni prostor ... Hyundai ioniq ostaja energijski prvak. Na testni vožnji je imel občutno najnižjo porabo v kombinirani vožnji. Če izvzamemo relativno majhno baterijo in s tem omejen doseg (že letos bo na voljo z večjo), je ioniq najboljši velikoserijski električni avtomobil na trgu. Hvalimo energijsko učinkovitost pogona, izdelavo notranjost, uporabnost petvratne karoserijske zasnove, precej velik (resda plitek) prtljažni prostor ... Foto: PRIMA

Z vse večjimi dosegi imajo lahko električni avtomobili tudi že vlogo prvega družinskega vozila. Po ergonomiji nas je še najbolj (poleg ioniqa) prepričal volkswagen e-golf. Največ prostora na zadnji klopi in v prtljažnem prostoru ima sicer nissan leaf (na fotografiji), ki pa razočara z ergonomijo voznikovega prostora (nenastavljiv volan po globini, odlagalne površine ...). Leaf se bo v nekaj mesecih odkupil z večjo baterijo na ravni hyundai kone. Z vse večjimi dosegi imajo lahko električni avtomobili tudi že vlogo prvega družinskega vozila. Po ergonomiji nas je še najbolj (poleg ioniqa) prepričal volkswagen e-golf. Največ prostora na zadnji klopi in v prtljažnem prostoru ima sicer nissan leaf (na fotografiji), ki pa razočara z ergonomijo voznikovega prostora (nenastavljiv volan po globini, odlagalne površine ...). Leaf se bo v nekaj mesecih odkupil z večjo baterijo na ravni hyundai kone. Foto: PRIMA

Servisi cenejši, zavarovanje dražje

Ko električne avtomobile postavimo ob bok primerljivih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem, razlike v ceni precej nihajo. Upoštevali smo fiksne lastniške stroške za obdobje pet let: servisi električnih vozil so resda cenejši, a zato je zaradi visoke nakupne cene toliko višje kasko zavarovanje. Najmanjša razlika je pri smartu (električni je komaj tri tisočake dražji od bencinskega), največja pa med renaultom zoejem in cliom (tudi zaradi ugodne cene zdaj že starega clia). Pri leafu, ioniqu in golfu znaša cenovna razlika od sedem do 12 tisoč evrov. Z večjimi baterijami (primer kone) narašča tudi cena in s tem razlika do primerljive bencinske oziroma dizelske različice.

Električni test PRIMA

Bencin proti elektriki: razlika v ceni je šestkratna

Pri avtomobilu s porabo sedem litrov bencina na 100 kilometrov znaša strošek stotih prevoženih kilometrov danes dobrih devet evrov. Električni avtomobili so na naši testni vožnji v povprečju porabili okrog 17 kilovatnih ur (kWh) na 100 kilometrov (precej manj je porabil le hyundai ioniq) in v povprečju bi taka razdalja lastnika stala okrog 1,5 evra.

Predvidevali smo, da bi baterijo vsaj v 80 odstotkih polnili doma, kjer pa so razlike v ponujenih cenah električne energije zelo velike. Javne polnilnice marsikje kmalu ne bodo več brezplačne, a zato lahko v prihodnje brezplačne (hitre) polnilnice po zgledu iz tujine pričakujemo pred trgovskimi središči, hoteli, gostinskimi lokali in podobno. Danes je pričakovano najdražje polnjenje ob avtocesti (20 centov na minuto polnjenja), kjer za 100 kilometrov dosega plačamo okrog pet evrov. Vsaj v bližnji prihodnosti se torej stroški za uporabnika ne bodo bistveno spreminjali.

Ob upoštevanju naše testne porabe, trenutne cene električne energije in bencina, bi se 12 tisoč evrov dražji električni avtomobil poplačal po približno 157 tisoč kilometrih. Mnogi Slovenci (dnevni migranti) to razdaljo prevozijo že v treh ali največ štirih letih. Ob upoštevanju naše testne porabe, trenutne cene električne energije in bencina, bi se 12 tisoč evrov dražji električni avtomobil poplačal po približno 157 tisoč kilometrih. Mnogi Slovenci (dnevni migranti) to razdaljo prevozijo že v treh ali največ štirih letih. Točka preloma: po koliko kilometrih se sprva dražji električni avtomobil že poplača?

Kdaj se torej zgodi točka preloma oziroma kdaj se lastniku povrne začetna višja cena? Spodnji graf predvideva 12 tisoč evrov dražji avtomobil in stroške pogonske energije s prevoženo razdaljo.

Začetna višja cena se ob teh predpostavkah izniči po približno 157 tisoč kilometrih. V petih letih to pomeni 86 prevoženih kilometrov na dan. Kdor kupi dražji avtomobil (na primer kono z večjo baterijo) se bo moral voziti še dlje, pri primerljivo cenejših vozilih (leaf) se razlika poplača še bistveno prej.

Več kot se z električnim avtomobilom vozimo, hitreje se izniči začetna višja cena. Z naraščajočo kilometrino se povečuje tudi razlika od izdatkov za servis (v prid električnim vozilom).

Koliko kilometrov zdržijo baterije avtomobila?

Po zagotovilih proizvajalcev lahko moderne baterije (opremljene s pametnim sistemom prilagajanja moči polnjenja) zdržijo tudi po tisoč celotnih (0-100 odstotkov) ciklov polnjenj. Pri bateriji kone z realnim dosegom okrog 400 kilometrov to pomeni več kot 800 tisoč prevoženih kilometrov.

Marko Škriba Volkswagen Avtomoto Direktor Volkswagna v Sloveniji presenetil z drzno napovedjo
Pri zgornjem izračunu nismo upoštevali financiranja. Danes lahko kupci električnih avtomobilov računajo na zelo nizko, 1,1-odstotno obrestno mero Eko sklada, ki je vezana na financiranje brez pologa in za obdobje do 10 let. V praksi to pomeni, da znaša mesečni obrok za posojilo 10 tisoč evrov okrog 90 evrov. Za 30 tisoč evrov vreden avtomobil bi kupec plačal okrog 270 evrov na mesec, skupaj s stroškom energije torej okrog 300 evrov. To pa je znesek, ki ga številni mesečno plačajo zgolj za obrok posojila ali lizinga, temu pa morajo prišteti še strošek goriva.

Navadna polnjenja (izmenični tok AC) v mestu so večinoma še brezplačna, dolgo pa ne bodo več. V prihodnje pričakujemo brezplačne hitre polnilnice DC predvsem pred trgovskimi centri, kjer se bo v času nakupa baterija napolnila vsaj do 80 odstotkov. Navadna polnjenja (izmenični tok AC) v mestu so večinoma še brezplačna, dolgo pa ne bodo več. V prihodnje pričakujemo brezplačne hitre polnilnice DC predvsem pred trgovskimi centri, kjer se bo v času nakupa baterija napolnila vsaj do 80 odstotkov. Foto: PRIMA

Strošek polnjenja doma:

 

Cena na 1 kWh

Cena za 40 kWh

Omrežnina NT

0,05 EUR

1,254 EUR

El. energija NT

0,03 EUR *

1,2 EUR

Prispevek za delovanje operaterja trga

0,00013 EUR

0,0052 EUR

Prispevek za energetsko učinkovitost

0,00080 EUR

0,032 EUR

Trošarine

0,00305 EUR

0,122 EUR

SKUPAJ (+ DDV)

 

3,13 EUR

Strošek na 100 km **

 

1,4 EUR

* - cene električne energije se med ponudniki močno razlikujejo. Najugodnejši ponuja v nizki tarifi elektriko za en cent (a na račun dražje elektrike podnevi), tisti dražji pa tudi po ceni pet centov na kWh. Strošek na 100 kilometrov polnjenja doma je zato lahko tudi nižji od enega evra.

** - pri porabi 18 kWh na 100 kilometrov

Novi električni avtomobili v roku enega leta

Če izvzamemo premijske avtomobile (audi e-tron quattro, jaguar I-pace, tesla model 3, porsche taycan, volvo XC40), se v roku enega leta obeta veliko novih električnih modelov. Renault bo prenovil zoeja, Hyundai pa ioniqa. Oba bosta dobila večjo baterijo (zoe neuradno tudi hitro polnjenje). Jeseni na trg prihaja novi električni peugeot e-208 (baterija zmogljivosti 50 kWh, realni doseg prek 300 kilometrov), prihodnje leto pa tudi prenovljeni volkswagen u-up (povečan doseg) in prvi namenski Volkswagnov električni avtomobil I.D. V Sloveniji nameravajo teh že prihodnje leto prodati vsaj 500.   

Koliko je v Sloveniji električnih polnilnic?

Pri električnih avtomobilih je zelo pomemben podatek o dosegu pri 80-odstotni napolnjenosti baterije. Tam se moč polnjenja bistveno zmanjša, kar pa drastično vpliva na čas polnjenja in tudi strošek električne energije. Kona z največjo baterijo ima pri tej napolnjenosti doseg od 280 do 300 kilometrov, preostali temu primerno manj. Ta podatek bo zanimal tudi tiste, ki bi baterijo polnili ponoči doma. Stenska hišna polnilnica (danes stanejo okrog tisoč evrov) omogoči moč polnjenja z močjo od sedem d0 (z močnejšimi varovalkami) d0 22 kilovatov.

Danes je v Sloveniji približno 600 javno dostopnih polnilnic. Od tega jih je okrog 80 takih z enosmernim (DC), ostale pa z izmeničnim tokom (AC). Na teh se večina teh avtomobilov polni zelo počasi (izjema sta renault zoe in smart), so pa bistveno ugodnejše (cenejše) za investitorja. Polnilnice DC niso vezane le na avtoceste, temveč jih je vse več tudi ob drugih regionalnih cestah oziroma v posameznih krajih. Verjamemo, da se bo tudi zanesljivost njihovega izdelovanja izboljšala. Čeprav imajo take polnilnice DC tudi na prvi pogled majhno moč, so za večino vozil precej hitrejše od polnilnic AC. Na Vranskem bo ena takih polnilnic postala plačljiva, strošek polnjenja za 100 kilometrov pa bo znašal manj kot dva evra.  

Kje se zatika? Praktičnost vozil, njihova dobava, delovanje aplikacij za polnjenje, neupravičeno zasedena polnilna mesta …

Pri razvoju elektromobilnosti se danes najbolj zatika pri naslednjih področjih: praktičnost in dobava električnih vozil, nadgradnja električnega omrežja in aplikativna podpora polnjenju oziroma iskanju polnilnih mest.

Kot že omenjeno, le dva od sedmih testnih avtomobilov sta omogočala namestitev strešnih kovčkov. Nekaterimi med njimi imajo precej malo prostora na zadnji klopi, vseeno pa lahko za vsa testna vozila zatrdimo, da baterije ne odvzemajo potniškega prostora. Povpraševanje po električnih vozilih je tudi v Sloveniji precej večje od ponudbe trgovcev. Kvote vozil za Slovenijo so za nekatere modele močno omejene in to podaljšuje čakalno dobo. 

Distributerji električne energije – konkretno predsednik Elektro Ljubljana Andrej Ribič – zatrjujejo, da so nadgradnjo električnega omrežja sposobni izvesti. Zatikalo se bo le pri vprašanju, kdo bo tako nadgradnjo plačal. Vsak uporabnik električne energije danes polovico svojega računa že nameni za omrežnino. Kdor bi vsak dan napolnil baterijo z zmogljivostjo 40 kWh, bi letno za omrežnino prispeval več kot 400 evrov. 

Aplikacije za podporo polnjenju se izboljšujejo, niso pa še dovolj zanesljive. V njih želimo videti, katere polnilnice so proste, in imeti tudi možnost rezervacije ter vpogled v stanje polnjenja.  

Pregled testnih avtomobilov

 

nissan leaf

hyundai ioniq

hyundai kona

VW e-golf

smart forfour

renault zoe

BMW i3

Leto izdelave

2017

2016

2018

2015

2017

2013

2013

Št. potnikov

5

5

5

5

4

5

4

Dolžina (mm)

4.490

4.470

4.180

4.270

3.495

4.084

4.011

Medosna razdalja (mm)

2.700

2.700

2.600

2.575

2.494

2.629

2.570

Prtljažnik prostornina (l)

435/1161

350/1410

332/1114

343/1231

185/975

338/1225

260/1100

Prtljažnik spredaj

/

/

/

/

/

/

Da

Nosilnost strehe

35 kg

/

80 kg

75 kg

/

/

/

Kljuka

/

/

/

/

/

/

/

Moč motorja (kW/KM)

110/150 pri 3283

 

88/120 pri 6000

 

150/204 pri 6000

 

100/136 pri 3000

 

60/82 pri n.p.

 

80/108 pri 3395

 

125/170 pri 4.800

 

Zmogljivost baterije

Li-ion / 40 kWh

 

Li-ion-poly / 28 kWh

 

Li-ion-poly / 64 kWh

 

Li-ion / 35,8 kWh

 

Li-ion / 17,6 kWh

 

Li-ion / 41 kWh

 

Li-ion / 42,2 kWh

 

Moč hitrega polnjenja DC

50 kW

70 kW

80 kW

40 kW

/

/

50 kW

Moč AC-polnjenja

6,6 kW

6,6 kW

7,2 kW

3,6 / 7,2 kW

4,6 / 22 kW

7,4 / 22 kW

7,4 /11 kW

Testna poraba komb. (kWh/100 km)

16,8

12,7

16,2

16,9

16,7

16,1

17,3

Testna poraba mesto (kWh/100 km)

13,3

10,7

12,5

12,8

14,7

13,4

12,3

Doseg glede na test. porabo (komb./mest.)

226 / 286 km

209 / 249 km

375 / 486 km

201 / 266 km

100 / 114 km

241 / 291 km

231 / 326 km

Cena testnega modela v EUR (brez subvencije)

40.790

38.090

47.000

42.850

28.950

34.390

53.050

Fotogalerija - Testni električni avtomobili

1 / 75
2 / 75
3 / 75
4 / 75
5 / 75
6 / 75
7 / 75
8 / 75
9 / 75
10 / 75
11 / 75
12 / 75
13 / 75
14 / 75
15 / 75
16 / 75
17 / 75
18 / 75
19 / 75
20 / 75
21 / 75
22 / 75
23 / 75
24 / 75
25 / 75
26 / 75
27 / 75
28 / 75
29 / 75
30 / 75
31 / 75
32 / 75
33 / 75
34 / 75
35 / 75
36 / 75
37 / 75
38 / 75
39 / 75
40 / 75
41 / 75
42 / 75
43 / 75
44 / 75
45 / 75
46 / 75
47 / 75
48 / 75
49 / 75
50 / 75
51 / 75
52 / 75
53 / 75
54 / 75
55 / 75
56 / 75
57 / 75
58 / 75
59 / 75
60 / 75
61 / 75
62 / 75
63 / 75
64 / 75
65 / 75
66 / 75
67 / 75
68 / 75
69 / 75
70 / 75
71 / 75
72 / 75
73 / 75
74 / 75
75 / 75

Ocene posameznih avtomobilov

Električni test PRIMA Foto: PRIMA BMW i3

BMW i3 je na ceste zapeljal že leta 2013 in je po zasnovi eden od najstarejših modelov v našem primerjalnem testu. Že takoj je našel veliko ljubiteljev s svojo okoljevarstveno naravnanostjo, ki so se navduševali še nad njegovo napredno gradnjo z uporabo recikliranih materialov. Zaradi svoje oblike kljub starosti še vedno izstopa med konkurenco, vse skupaj pa nadgradijo še materiali, uporabljeni v potniški kabini. Najbolj zmotita le odpiranje zadnjih vrat in le štirisedežna zasnova. Šest let pozneje in s kar nekajkrat večjo baterijo ostaja vozniško odličen in pogonsko preprost avto, z veliko stopnjo regeneracije in intuitivnim delovanjem električnega pogonskega sklopa. Moti, da nima nastavitve moči regeneracije zavorne energije. Je edini med testnimi avtomobili s prtljažnikom v sprednjem delu vozila. Pri BMW pravijo, da so prek i3 v svojo sredino (vsaj v Sloveniji) dobili predvsem zanje povsem nove kupce.
Električni test PRIMA Foto: PRIMA Hyundai ioniq electric

Hyundai ionic je edini avtomobil, ki je na voljo v treh različnih elektrificiranih različicah. Tako kot preostali dve (hibridna in priključni hibrid) električna različica vizualno ne izstopa. Ioniq electric je predvsem zasnovan kot aerodinamičen in učinkovit avtomobil, ki v ospredje potiska tudi vsakodnevno uporabnost. Udoben v vsakdanjem prometu, zaradi namenske arhitekture tudi dovolj prostoren za štiri osebe. Preko obvolanskih ročic omogoča prilagajanje regeneracije, je dobro opremljen in pri Hyundaiju so za pri izdelavi notranjosti uporabili reciklirane in ekološke materiale. Ponuja tudi razmeroma velik prtljažni prostor in petvratno karoserijsko zasnovo. Je energijski prvak, avto z občutno najmanjšo porabo na testu.
Električni test PRIMA Foto: PRIMA Hyundai kona electric

Kona je edini električni crossover med sedmerico. Ravno zaradi svoje narave in višjega sedenja je trenutno eden od najbolj zaželenih električnih avtomobilov pri nas. Z veliko zmogljivostjo baterije (na voljo v dveh izvedenkah) ima daleč največji doseg, ki ga nadgrajuje učinkovit električni sistem. Zadnji navdušuje z izjemno zmogljivostjo (200 "konjev" in 400 Nm), ki pri mestnih hitrostih z lahkoto zavrti obe pogonski kolesi v prazno. V kabini nas je zmotila uporaba po občutku cenene plastike, prav tako ni najbolj prostoren na zadnji klopi. Kljub temu velja za najbolj dovršeni električni avtomobil. Kona je poleg e-golfa edini avtomobil, ki podpira namestitev strešnega kovčka z največjo skupno maso 80 kilogramov.
Električni test PRIMA Foto: PRIMA Nissan leaf

Nissan leaf je nedvomno eden od najbolj poznanih električnih avtomobilov, ki je kot pionir tlakoval pot vsem prihodnjim električnim modelom. Težko pričakovana druga generacija je na naše ceste zapeljala lani. Leaf zaradi kombilimuzinske zasnove prepriča s prostorno potniško kabino in prtljažnim prostorom (kjer zmoti le na dno nameščen ojačevalec za zvočni sistem). Za največje razočaranje na testu je poskrbela skromna ergonomija za volanom (volanski obroč nastavljiv samo po višini), prav tako je imel premalo odlagalnih površin. Kljub temu gre za enega od najbolj vsestranskih električnih avtomobilov na našem trgu, ki bo z večjo baterijo kmalu še bistveno bolj konkurenčen.
Električni test PRIMA Foto: PRIMA Renault zoe R110

Zoe je bil skupaj z BMW i3 najstarejši električni avto na testu. Tudi pri Renaultu so ga medtem že opremili z baterijo z večjo zmogljivostjo in s tem močno podaljšali doseg. S prikupnimi zunanjimi merami in proporci kljub veteranskemu statusu še vedno deluje sveže in prikupno, a svojih let ne more skriti v notranjosti. Uporabljeni materiali so pretežno plastični, prostornost ni na ravni tekmecev. Zoe ne pozna hitrega polnjenja DC, vendar ima kot eden od redkih možnost polniti z 48 kilovati (različica Q) prek polnilnice AC. Ni nam bilo všeč, da ne prikazuje zmogljivosti baterije v odstotkih.
Električni test PRIMA Foto: PRIMA Smart forfour electric

Smart se pospešeno podaja v električno prihodnost. Forfour je trenutno edini električni avtomobil, ki ga izdelujejo v Sloveniji. Prepriča s svojo okretnostjo in mestnim značajem. Pozna se mu, da je izdelan na osnovi obstoječega modela, zato ima omejen prostor za vgradnjo električnega pogona. Zaradi manjše baterije ima najmanjši doseg izmed sedmerice, a še vedno pomeni dobro izbiro predvsem za flotne ali izključno mestne kupce. Prav tako je lahko zanimiv za tiste, ki bi ga uporabljali za drugi avtomobil v družini in bi jim doseg zadoščal za vsakodnevno pot v službo.
Električni test PRIMA Foto: PRIMA Volkswagen e-golf

Verjetno najbolj klasičen avto izmed vseh, ki žanje neverjetne uspehe zunaj električnega sveta. E-golf povzema klasično zasnovo različice z motorjem na notranje zgorevanje, ki prinaša odličen položaj za volanom, dovolj prostorno zadnjo klop za tri osebe in dvonadstropni prtljažnik. Digitalni merilniki so serijski, pregledni in ponujajo veliko informacij. Morda še najbolj zmoti njegov ključ, ki je povsem klasičen, električni avtomobil se vžiga še z obratom ključa na volanskem drogu. Tako kot smartu se mu pozna, da je njegova osnova sposojena, zato ni prostora za vgradnjo večje baterije, kar prinaša manjši doseg. Iz vidika energijske učinkovitosti ni na ravni korejskih tekmecev, a e-golf je bil za Volkswagen le vmesna rešitev pred prihodom nove generacije električnih vozil I.D.

Komentarji

70

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Atomski / 12.04.2019. ob 07:02 +27 - 1

    Velik del cene bencina so trošarine. Države se ne bodo odrekle temu prihodku. Ko bo obdavčena tudi elektrika, bo izračun drugačen.

    +27 - 1
  • spam / 12.04.2019. ob 07:22 +21 0

    Vozim se srednje veliko (20-20 tisoč km na leto). Dosega imajo električni avti že dovolj, ampak splačajo se pa ne. Npr. Renault ponuja najem baterije, pri ceni katerega se vidi realna amortizacija baterije. Samo za ta najem bi namreč plačal ravno toliko, kot zdaj dam za gorivo (pri dizlu s porabo 5,5 l/100km). Ustrezna shramba in neposredna uporaba elektrike je prihodnost, ampak trenutna tehnologija je še vedno samo za entuziaste. Meni trenutno ne ostaja dovolj denarja za tak špas.

    +21 0
  • spam / 12.04.2019. ob 07:43 +15 0

    RAFAELOSUGAR, to je skupna premija za zavarovanje (vključno s polnim kaskom) *za 5 let*. Treba je sicer upoštevati še bistveno višjo odbitno franšizo v primeru škodnega primera. Ampak kot rečeno, mene bolj skrbi amortizacija. Po 157 tisoč kilometrih menda nadoknadimo cenovno razliko, ampak koliko je pa avto z zanič baterijami takrat vreden? Najbrž precej manj kot pravilno vzdrževan dizel.

    +15 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin