Električni avtomobili so v znamenju hitrega razvoja, številnih tabujev, prednostih in potrebnih kompromisov. Začetna višja cena se kupcem poplača po okrog 160 tisoč prevoženih kilometrih, bolj kot doseg in število polnilnic pa danes moti njihova še omejena vsakodnevna praktičnost v vlogi prvega družinskega avtomobila. Bo pravi čas zanje napočil v obdobju enega ali dveh let?
Primerjalni test PRIMA se je s šestimi sodelujočimi mediji (Avto Fokus, Avtomobilizem.com, Finance, Volan, Žurnal24 in Siol.net) tokrat dotaknil področja elektromobilnosti v Sloveniji. Smo pripravljeni na nove električne avtomobile, koliko ti v resnici stanejo in ali jih je smiselno kupiti že danes? Do odgovorov smo si pomagali priti s sedmimi testnimi avtomobili: smart forfour ED, nissan leaf, renault zoe, hyundai ioniq, hyundai kona, BMW i3 in volkswagen e-golf.
Ob omembi električnega avtomobila danes številni še vedno le pomenljivo zamahnejo z roko, nekateri o njih že bolj ali manj resno razmišljajo, mnogo Slovencev pa se z njimi že navdušeno vozi. V Sloveniji je trenutno registriranih dobrih 1.400 povsem električnih vozil (0,1 odstotka vseh registriranih vozil). Ker verjamemo, da je vsak voznik prehod na električno energijo sam pri sebi temeljito pretehtal, je bilo treba njihov pomen objektivno preveriti.
Naš tokratni test je dokazal, da je lahko električni avtomobil danes zelo primeren za Slovence, ki se dnevno v povprečju vozijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. To je pogosto velika skupina dnevnih migrantov in za njih tudi začetna višja cena ni problematična. Višja cena je še vedno glavna ovira, da električno vozilo racionalno še ni primerno tudi za voznike z manjšimi mobilnimi potrebami. Obstoječi lastniki pa lahko prek ugodnega financiranja Eko sklada tudi potrdijo izrek: Za električni avto plačam mesečno toliko kot prej samo za bencin.
Toda, ali je električni avto danes res smiselno kupiti? Res je, marsikomu že današnji električni avtomobili povsem zadostujejo, toda njihov razvoj je izjemno hiter in v roku enega leta bodo tudi na slovenski trg prišli izboljšani zdajšnji ali povsem novi avtomobili novih generacij.
Pod črto bi si pri tej dilemi upali trditi naslednje: električni avtomobil bi sami hipotetično kupili v roku enega ali dveh let, še veliko raje pa bi s katerim od trgovcev sklenili dogovor o najemu ter poznejši menjavi vozila na obdobje nekaj let. Težko bi se danes odločili za večinoma že precej zastarele (tehnološko omejene) rešitve in da bi morali s tem avtomobilom shajati naslednjih pet, osem ali celo deset let. Na ceste v nekaj mesecih namreč prihajajo avtomobili, ki bodo namensko grajeni na električnih platformah in bodo imeli tako veliko prostora v notranjosti ter bodo hkrati neoporečni tudi iz vidika dosega.
Ko smo prejšnji teden na Siol.net opravili anketo in v njej bralce vprašali, kdaj bi se sami hipotetično odločili za nakup električnega avtomobila, so bila mnenja zelo deljena. Slaba večina tega ne bi storila pred letom 2030, kar četrtina pa bi električni avtomobil kupila že danes. O takem nakupu do leta 2025 razmišlja slaba polovica anketirancev.
Hyundai kona je danes električni avtomobil z največjim dosegom. Na voljo je z dvema kapacitetama baterije (40 ali 64 kWh) in pri tisti večji se realni doseg približa 400 kilometrom. Kona predstavlja novo generacijo električnih vozil, kjer bodo podobno velike baterije (od 50 kWh naprej) postale nov standard.
Pri nekaterih aktualnih modelih (renault zoe, VW golf, smart forfour ...) grajamo, da voznik ne more odčitati napolnjenosti baterije v odstotkih. Na voljo je le podatek o predvidenem dosegu, ki pa ni realen (računa se na zadnji režim vožnje).
Dosegi električnih avtomobilov so okvirni in so vezani na našo testno porabo v kombiniranem in mestnem načinu. Pri polnjenju opozarjamo, da na večini polnilnic (in pri večini avtomobilov) prihaja do določenih izgub in zato tudi pri naših porabah govorimo o bruto in ne neto vrednostih. Na dosege močno vplivajo tip cest, način vožnje in tudi vremenske razmere.
Kam s kabli? Vsak električni avtomobil ima vsaj dva (hišni priključek in kabel za polnilnice AC). Le BMW i3 je imel med testnimi avtomobili spredaj prtljažnik za hrambo vsaj enega kabla. To močno izboljša uporabnost prtljažnega prostora.
Trije dejavniki prehoda na električni pogon: drugačna (boljša) vozna izkušnja, cenejša pogonska energija in ekologijaZa nakup električnega avtomobila se odločimo iz treh glavnih razlogov. To je drugačna (in večinoma boljša) vozna izkušnja, bistveno cenejša pogonska energija in ekološki dejavniki.
Stroškovno smiselnost takega avtomobila bo na podlagi spodnjih izračunov in primerjav lahko izračunal vsak posameznik (posploševanje ni mogoče), ekološki dejavniki se izboljšujejo (ničelni izpust CO2 avtomobila, zato pa še bistveno premalo energije iz obnovljivih virov), s številkami pa je prav vozno izkušnjo najtežje določiti.
Največ štejeta testna vožnja vsakega posameznika in dejstvo, da se kupci električnih vozil navadno nočejo več vrniti h klasičnim avtomobilom. Vožnja je tišja, predvsem pa zaradi hipnega navora elektromotorjev bistveno bolj tekoča, mirna in manj obremenjujoča. Avtomobili imajo tudi odlične pospeške in prožnost, imajo pa večjo maso in načeloma nižje težišče.
Vse to je treba pri dilemi o nakupu postaviti nasproti potrebnim kompromisom, ki so povezani predvsem s polnjenjem baterije. Le trije od testnih avtomobilov (leaf, e-golf in kona) so omogočali nameščanje strešnih nosilcev, nihče med njimi ni imel možnosti vlečne kljuke. Vsak med testnimi avtomobili je imel po našem mnenju vsaj eno resno hibo in tudi zato smo mnenja, da je za razmeroma nizko število registriranih električnih vozil (lani dobrih 500) kriva tudi še vedno ne dovolj dobra ponudba avtomobilov.
Hyundai ioniq ostaja energijski prvak. Na testni vožnji je imel občutno najnižjo porabo v kombinirani vožnji. Če izvzamemo relativno majhno baterijo in s tem omejen doseg (že letos bo na voljo z večjo), je ioniq najboljši velikoserijski električni avtomobil na trgu. Hvalimo energijsko učinkovitost pogona, izdelavo notranjost, uporabnost petvratne karoserijske zasnove, precej velik (resda plitek) prtljažni prostor ...
Z vse večjimi dosegi imajo lahko električni avtomobili tudi že vlogo prvega družinskega vozila. Po ergonomiji nas je še najbolj (poleg ioniqa) prepričal volkswagen e-golf. Največ prostora na zadnji klopi in v prtljažnem prostoru ima sicer nissan leaf (na fotografiji), ki pa razočara z ergonomijo voznikovega prostora (nenastavljiv volan po globini, odlagalne površine ...). Leaf se bo v nekaj mesecih odkupil z večjo baterijo na ravni hyundai kone.
Ko električne avtomobile postavimo ob bok primerljivih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem, razlike v ceni precej nihajo. Upoštevali smo fiksne lastniške stroške za obdobje pet let: servisi električnih vozil so resda cenejši, a zato je zaradi visoke nakupne cene toliko višje kasko zavarovanje. Najmanjša razlika je pri smartu (električni je komaj tri tisočake dražji od bencinskega), največja pa med renaultom zoejem in cliom (tudi zaradi ugodne cene zdaj že starega clia). Pri leafu, ioniqu in golfu znaša cenovna razlika od sedem do 12 tisoč evrov. Z večjimi baterijami (primer kone) narašča tudi cena in s tem razlika do primerljive bencinske oziroma dizelske različice.
Pri avtomobilu s porabo sedem litrov bencina na 100 kilometrov znaša strošek stotih prevoženih kilometrov danes dobrih devet evrov. Električni avtomobili so na naši testni vožnji v povprečju porabili okrog 17 kilovatnih ur (kWh) na 100 kilometrov (precej manj je porabil le hyundai ioniq) in v povprečju bi taka razdalja lastnika stala okrog 1,5 evra.
Predvidevali smo, da bi baterijo vsaj v 80 odstotkih polnili doma, kjer pa so razlike v ponujenih cenah električne energije zelo velike. Javne polnilnice marsikje kmalu ne bodo več brezplačne, a zato lahko v prihodnje brezplačne (hitre) polnilnice po zgledu iz tujine pričakujemo pred trgovskimi središči, hoteli, gostinskimi lokali in podobno. Danes je pričakovano najdražje polnjenje ob avtocesti (20 centov na minuto polnjenja), kjer za 100 kilometrov dosega plačamo okrog pet evrov. Vsaj v bližnji prihodnosti se torej stroški za uporabnika ne bodo bistveno spreminjali.
Ob upoštevanju naše testne porabe, trenutne cene električne energije in bencina, bi se 12 tisoč evrov dražji električni avtomobil poplačal po približno 157 tisoč kilometrih. Mnogi Slovenci (dnevni migranti) to razdaljo prevozijo že v treh ali največ štirih letih.
Točka preloma: po koliko kilometrih se sprva dražji električni avtomobil že poplača?Kdaj se torej zgodi točka preloma oziroma kdaj se lastniku povrne začetna višja cena? Spodnji graf predvideva 12 tisoč evrov dražji avtomobil in stroške pogonske energije s prevoženo razdaljo.
Začetna višja cena se ob teh predpostavkah izniči po približno 157 tisoč kilometrih. V petih letih to pomeni 86 prevoženih kilometrov na dan. Kdor kupi dražji avtomobil (na primer kono z večjo baterijo) se bo moral voziti še dlje, pri primerljivo cenejših vozilih (leaf) se razlika poplača še bistveno prej.
Več kot se z električnim avtomobilom vozimo, hitreje se izniči začetna višja cena. Z naraščajočo kilometrino se povečuje tudi razlika od izdatkov za servis (v prid električnim vozilom).
Po zagotovilih proizvajalcev lahko moderne baterije (opremljene s pametnim sistemom prilagajanja moči polnjenja) zdržijo tudi po tisoč celotnih (0-100 odstotkov) ciklov polnjenj. Pri bateriji kone z realnim dosegom okrog 400 kilometrov to pomeni več kot 800 tisoč prevoženih kilometrov.
Navadna polnjenja (izmenični tok AC) v mestu so večinoma še brezplačna, dolgo pa ne bodo več. V prihodnje pričakujemo brezplačne hitre polnilnice DC predvsem pred trgovskimi centri, kjer se bo v času nakupa baterija napolnila vsaj do 80 odstotkov.
|
|
Cena na 1 kWh |
Cena za 40 kWh |
|
Omrežnina NT |
0,05 EUR |
1,254 EUR |
|
El. energija NT |
0,03 EUR * |
1,2 EUR |
|
Prispevek za delovanje operaterja trga |
0,00013 EUR |
0,0052 EUR |
|
Prispevek za energetsko učinkovitost |
0,00080 EUR |
0,032 EUR |
|
Trošarine |
0,00305 EUR |
0,122 EUR |
|
SKUPAJ (+ DDV) |
|
3,13 EUR |
|
Strošek na 100 km ** |
|
1,4 EUR |
* - cene električne energije se med ponudniki močno razlikujejo. Najugodnejši ponuja v nizki tarifi elektriko za en cent (a na račun dražje elektrike podnevi), tisti dražji pa tudi po ceni pet centov na kWh. Strošek na 100 kilometrov polnjenja doma je zato lahko tudi nižji od enega evra.
** - pri porabi 18 kWh na 100 kilometrov
Pri električnih avtomobilih je zelo pomemben podatek o dosegu pri 80-odstotni napolnjenosti baterije. Tam se moč polnjenja bistveno zmanjša, kar pa drastično vpliva na čas polnjenja in tudi strošek električne energije. Kona z največjo baterijo ima pri tej napolnjenosti doseg od 280 do 300 kilometrov, preostali temu primerno manj. Ta podatek bo zanimal tudi tiste, ki bi baterijo polnili ponoči doma. Stenska hišna polnilnica (danes stanejo okrog tisoč evrov) omogoči moč polnjenja z močjo od sedem d0 (z močnejšimi varovalkami) d0 22 kilovatov.
Danes je v Sloveniji približno 600 javno dostopnih polnilnic. Od tega jih je okrog 80 takih z enosmernim (DC), ostale pa z izmeničnim tokom (AC). Na teh se večina teh avtomobilov polni zelo počasi (izjema sta renault zoe in smart), so pa bistveno ugodnejše (cenejše) za investitorja. Polnilnice DC niso vezane le na avtoceste, temveč jih je vse več tudi ob drugih regionalnih cestah oziroma v posameznih krajih. Verjamemo, da se bo tudi zanesljivost njihovega izdelovanja izboljšala. Čeprav imajo take polnilnice DC tudi na prvi pogled majhno moč, so za večino vozil precej hitrejše od polnilnic AC. Na Vranskem bo ena takih polnilnic postala plačljiva, strošek polnjenja za 100 kilometrov pa bo znašal manj kot dva evra.
|
|
nissan leaf |
hyundai ioniq |
hyundai kona |
VW e-golf |
smart forfour |
renault zoe |
BMW i3 |
|
Leto izdelave |
2017 |
2016 |
2018 |
2015 |
2017 |
2013 |
2013 |
|
Št. potnikov |
5 |
5 |
5 |
5 |
4 |
5 |
4 |
|
Dolžina (mm) |
4.490 |
4.470 |
4.180 |
4.270 |
3.495 |
4.084 |
4.011 |
|
Medosna razdalja (mm) |
2.700 |
2.700 |
2.600 |
2.575 |
2.494 |
2.629 |
2.570 |
|
Prtljažnik prostornina (l) |
435/1161 |
350/1410 |
332/1114 |
343/1231 |
185/975 |
338/1225 |
260/1100 |
|
Prtljažnik spredaj |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
Da |
|
Nosilnost strehe |
35 kg |
/ |
80 kg |
75 kg |
/ |
/ |
/ |
|
Kljuka |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
Moč motorja (kW/KM) |
110/150 pri 3283
|
88/120 pri 6000
|
150/204 pri 6000
|
100/136 pri 3000
|
60/82 pri n.p.
|
80/108 pri 3395
|
125/170 pri 4.800
|
|
Zmogljivost baterije |
Li-ion / 40 kWh
|
Li-ion-poly / 28 kWh
|
Li-ion-poly / 64 kWh
|
Li-ion / 35,8 kWh
|
Li-ion / 17,6 kWh
|
Li-ion / 41 kWh
|
Li-ion / 42,2 kWh
|
|
Moč hitrega polnjenja DC |
50 kW |
70 kW |
80 kW |
40 kW |
/ |
/ |
50 kW |
|
Moč AC-polnjenja |
6,6 kW |
6,6 kW |
7,2 kW |
3,6 / 7,2 kW |
4,6 / 22 kW |
7,4 / 22 kW |
7,4 /11 kW |
|
Testna poraba komb. (kWh/100 km) |
16,8 |
12,7 |
16,2 |
16,9 |
16,7 |
16,1 |
17,3 |
|
Testna poraba mesto (kWh/100 km) |
13,3 |
10,7 |
12,5 |
12,8 |
14,7 |
13,4 |
12,3 |
|
Doseg glede na test. porabo (komb./mest.) |
226 / 286 km |
209 / 249 km |
375 / 486 km |
201 / 266 km |
100 / 114 km |
241 / 291 km |
231 / 326 km |
|
Cena testnega modela v EUR (brez subvencije) |
40.790 |
38.090 |
47.000 |
42.850 |
28.950 |
34.390 |
53.050 |
BMW i3 
Hyundai ioniq electric
Hyundai kona electric
Nissan leaf
Renault zoe R110
Smart forfour electric
Volkswagen e-golf
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.