Adijo, bencin in dizel! Vas presenečajo tile izračuni? #video

Primerjalni test PRIMA se je s šestimi sodelujočimi mediji (Avto Fokus, Avtomobilizem.com, Finance, Volan, Žurnal24 in Siol.net) tokrat dotaknil področja elektromobilnosti v Sloveniji. Smo pripravljeni na nove električne avtomobile, koliko ti v resnici stanejo in ali jih je smiselno kupiti že danes? Do odgovorov smo si pomagali priti s sedmimi testnimi avtomobili: smart forfour ED, nissan leaf, renault zoe, hyundai ioniq, hyundai kona, BMW i3 in volkswagen e-golf. Foto: PRIMA Ob omembi električnega avtomobila danes številni še vedno le pomenljivo zamahnejo z roko, nekateri o njih že bolj ali manj resno razmišljajo, mnogo Slovencev pa se z njimi že navdušeno vozi. V Sloveniji je trenutno registriranih dobrih 1.400 povsem električnih vozil (0,1 odstotka vseh registriranih vozil). Ker verjamemo, da je vsak voznik prehod na električno energijo sam pri sebi temeljito pretehtal, je bilo treba njihov pomen objektivno preveriti.

Naš tokratni test je dokazal, da je lahko električni avtomobil danes zelo primeren za Slovence, ki se dnevno v povprečju vozijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. To je pogosto velika skupina dnevnih migrantov in za njih tudi začetna višja cena ni problematična. Višja cena je še vedno glavna ovira, da električno vozilo racionalno še ni primerno tudi za voznike z manjšimi mobilnimi potrebami. Obstoječi lastniki pa lahko prek ugodnega financiranja Eko sklada tudi potrdijo izrek: Za električni avto plačam mesečno toliko kot prej samo za bencin. 

Da, električni avtomobil bi bili pripravljeni kupiti v roku enega ali dveh let

Toda, ali je električni avto danes res smiselno kupiti? Res je, marsikomu že današnji električni avtomobili povsem zadostujejo, toda njihov razvoj je izjemno hiter in v roku enega leta bodo tudi na slovenski trg prišli izboljšani zdajšnji ali povsem novi avtomobili novih generacij.

Pod črto bi si pri tej dilemi upali trditi naslednje: električni avtomobil bi sami hipotetično kupili v roku enega ali dveh let, še veliko raje pa bi s katerim od trgovcev sklenili dogovor o najemu ter poznejši menjavi vozila na obdobje nekaj let. Težko bi se danes odločili za večinoma že precej zastarele (tehnološko omejene) rešitve in da bi morali s tem avtomobilom shajati naslednjih pet, osem ali celo deset let. Na ceste v nekaj mesecih namreč prihajajo avtomobili, ki bodo namensko grajeni na električnih platformah in bodo imeli tako veliko prostora v notranjosti ter bodo hkrati neoporečni tudi iz vidika dosega.

Med vozniki so mnenja o elektriki deljena

Ko smo prejšnji teden na Siol.net opravili anketo in v njej bralce vprašali, kdaj bi se sami hipotetično odločili za nakup električnega avtomobila, so bila mnenja zelo deljena. Slaba večina tega ne bi storila pred letom 2030, kar četrtina pa bi električni avtomobil kupila že danes. O takem nakupu do leta 2025 razmišlja slaba polovica anketirancev.

Hyundai kona je danes električni avtomobil z največjim dosegom. Na voljo je z dvema kapacitetama baterije (40 ali 64 kWh) in pri tisti večji se realni doseg približa 400 kilometrom. Kona predstavlja novo generacijo električnih vozil, kjer bodo podobno velike baterije (od 50 kWh naprej) postale nov standard. Foto: PRIMA

Pri nekaterih aktualnih modelih (renault zoe, VW golf, smart forfour ...) grajamo, da voznik ne more odčitati napolnjenosti baterije v odstotkih. Na voljo je le podatek o predvidenem dosegu, ki pa ni realen (računa se na zadnji režim vožnje). Foto: PRIMA

Dosegi električnih avtomobilov so okvirni in so vezani na našo testno porabo v kombiniranem in mestnem načinu. Pri polnjenju opozarjamo, da na večini polnilnic (in pri večini avtomobilov) prihaja do določenih izgub in zato tudi pri naših porabah govorimo o bruto in ne neto vrednostih. Na dosege močno vplivajo tip cest, način vožnje in tudi vremenske razmere.

Kam s kabli? Vsak električni avtomobil ima vsaj dva (hišni priključek in kabel za polnilnice AC). Le BMW i3 je imel med testnimi avtomobili spredaj prtljažnik za hrambo vsaj enega kabla. To močno izboljša uporabnost prtljažnega prostora. Foto: PRIMA Trije dejavniki prehoda na električni pogon: drugačna (boljša) vozna izkušnja, cenejša pogonska energija in ekologija

Za nakup električnega avtomobila se odločimo iz treh glavnih razlogov. To je drugačna (in večinoma boljša) vozna izkušnja, bistveno cenejša pogonska energija in ekološki dejavniki.

Stroškovno smiselnost takega avtomobila bo na podlagi spodnjih izračunov in primerjav lahko izračunal vsak posameznik (posploševanje ni mogoče), ekološki dejavniki se izboljšujejo (ničelni izpust CO2 avtomobila, zato pa še bistveno premalo energije iz obnovljivih virov), s številkami pa je prav vozno izkušnjo najtežje določiti.

Največ štejeta testna vožnja vsakega posameznika in dejstvo, da se kupci električnih vozil navadno nočejo več vrniti h klasičnim avtomobilom. Vožnja je tišja, predvsem pa zaradi hipnega navora elektromotorjev bistveno bolj tekoča, mirna in manj obremenjujoča. Avtomobili imajo tudi odlične pospeške in prožnost, imajo pa večjo maso in načeloma nižje težišče.

Hm, kaj pa uporabnost in praktičnost? Le trije od sedmih so imeli strešne nosilce …

Vse to je treba pri dilemi o nakupu postaviti nasproti potrebnim kompromisom, ki so povezani predvsem s polnjenjem baterije. Le trije od testnih avtomobilov (leaf, e-golf in kona) so omogočali nameščanje strešnih nosilcev, nihče med njimi ni imel možnosti vlečne kljuke. Vsak med testnimi avtomobili je imel po našem mnenju vsaj eno resno hibo in tudi zato smo mnenja, da je za razmeroma nizko število registriranih električnih vozil (lani dobrih 500) kriva tudi še vedno ne dovolj dobra ponudba avtomobilov.

Avtomoto Grozijo jim visoke kazni: se zato na glavo obrača avtomobilski svet?

Hyundai ioniq ostaja energijski prvak. Na testni vožnji je imel občutno najnižjo porabo v kombinirani vožnji. Če izvzamemo relativno majhno baterijo in s tem omejen doseg (že letos bo na voljo z večjo), je ioniq najboljši velikoserijski električni avtomobil na trgu. Hvalimo energijsko učinkovitost pogona, izdelavo notranjost, uporabnost petvratne karoserijske zasnove, precej velik (resda plitek) prtljažni prostor ... Foto: PRIMA

Z vse večjimi dosegi imajo lahko električni avtomobili tudi že vlogo prvega družinskega vozila. Po ergonomiji nas je še najbolj (poleg ioniqa) prepričal volkswagen e-golf. Največ prostora na zadnji klopi in v prtljažnem prostoru ima sicer nissan leaf (na fotografiji), ki pa razočara z ergonomijo voznikovega prostora (nenastavljiv volan po globini, odlagalne površine ...). Leaf se bo v nekaj mesecih odkupil z večjo baterijo na ravni hyundai kone. Foto: PRIMA

Servisi cenejši, zavarovanje dražje

Ko električne avtomobile postavimo ob bok primerljivih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem, razlike v ceni precej nihajo. Upoštevali smo fiksne lastniške stroške za obdobje pet let: servisi električnih vozil so resda cenejši, a zato je zaradi visoke nakupne cene toliko višje kasko zavarovanje. Najmanjša razlika je pri smartu (električni je komaj tri tisočake dražji od bencinskega), največja pa med renaultom zoejem in cliom (tudi zaradi ugodne cene zdaj že starega clia). Pri leafu, ioniqu in golfu znaša cenovna razlika od sedem do 12 tisoč evrov. Z večjimi baterijami (primer kone) narašča tudi cena in s tem razlika do primerljive bencinske oziroma dizelske različice.

Bencin proti elektriki: razlika v ceni je šestkratna

Pri avtomobilu s porabo sedem litrov bencina na 100 kilometrov znaša strošek stotih prevoženih kilometrov danes dobrih devet evrov. Električni avtomobili so na naši testni vožnji v povprečju porabili okrog 17 kilovatnih ur (kWh) na 100 kilometrov (precej manj je porabil le hyundai ioniq) in v povprečju bi taka razdalja lastnika stala okrog 1,5 evra.

Predvidevali smo, da bi baterijo vsaj v 80 odstotkih polnili doma, kjer pa so razlike v ponujenih cenah električne energije zelo velike. Javne polnilnice marsikje kmalu ne bodo več brezplačne, a zato lahko v prihodnje brezplačne (hitre) polnilnice po zgledu iz tujine pričakujemo pred trgovskimi središči, hoteli, gostinskimi lokali in podobno. Danes je pričakovano najdražje polnjenje ob avtocesti (20 centov na minuto polnjenja), kjer za 100 kilometrov dosega plačamo okrog pet evrov. Vsaj v bližnji prihodnosti se torej stroški za uporabnika ne bodo bistveno spreminjali.

Ob upoštevanju naše testne porabe, trenutne cene električne energije in bencina, bi se 12 tisoč evrov dražji električni avtomobil poplačal po približno 157 tisoč kilometrih. Mnogi Slovenci (dnevni migranti) to razdaljo prevozijo že v treh ali največ štirih letih. Točka preloma: po koliko kilometrih se sprva dražji električni avtomobil že poplača?

Kdaj se torej zgodi točka preloma oziroma kdaj se lastniku povrne začetna višja cena? Spodnji graf predvideva 12 tisoč evrov dražji avtomobil in stroške pogonske energije s prevoženo razdaljo.

Začetna višja cena se ob teh predpostavkah izniči po približno 157 tisoč kilometrih. V petih letih to pomeni 86 prevoženih kilometrov na dan. Kdor kupi dražji avtomobil (na primer kono z večjo baterijo) se bo moral voziti še dlje, pri primerljivo cenejših vozilih (leaf) se razlika poplača še bistveno prej.

Več kot se z električnim avtomobilom vozimo, hitreje se izniči začetna višja cena. Z naraščajočo kilometrino se povečuje tudi razlika od izdatkov za servis (v prid električnim vozilom).

Koliko kilometrov zdržijo baterije avtomobila?

Po zagotovilih proizvajalcev lahko moderne baterije (opremljene s pametnim sistemom prilagajanja moči polnjenja) zdržijo tudi po tisoč celotnih (0-100 odstotkov) ciklov polnjenj. Pri bateriji kone z realnim dosegom okrog 400 kilometrov to pomeni več kot 800 tisoč prevoženih kilometrov.

Navadna polnjenja (izmenični tok AC) v mestu so večinoma še brezplačna, dolgo pa ne bodo več. V prihodnje pričakujemo brezplačne hitre polnilnice DC predvsem pred trgovskimi centri, kjer se bo v času nakupa baterija napolnila vsaj do 80 odstotkov. Foto: PRIMA

Strošek polnjenja doma:

* - cene električne energije se med ponudniki močno razlikujejo. Najugodnejši ponuja v nizki tarifi elektriko za en cent (a na račun dražje elektrike podnevi), tisti dražji pa tudi po ceni pet centov na kWh. Strošek na 100 kilometrov polnjenja doma je zato lahko tudi nižji od enega evra.

** - pri porabi 18 kWh na 100 kilometrov

Koliko je v Sloveniji električnih polnilnic?

Pri električnih avtomobilih je zelo pomemben podatek o dosegu pri 80-odstotni napolnjenosti baterije. Tam se moč polnjenja bistveno zmanjša, kar pa drastično vpliva na čas polnjenja in tudi strošek električne energije. Kona z največjo baterijo ima pri tej napolnjenosti doseg od 280 do 300 kilometrov, preostali temu primerno manj. Ta podatek bo zanimal tudi tiste, ki bi baterijo polnili ponoči doma. Stenska hišna polnilnica (danes stanejo okrog tisoč evrov) omogoči moč polnjenja z močjo od sedem d0 (z močnejšimi varovalkami) d0 22 kilovatov.

Danes je v Sloveniji približno 600 javno dostopnih polnilnic. Od tega jih je okrog 80 takih z enosmernim (DC), ostale pa z izmeničnim tokom (AC). Na teh se večina teh avtomobilov polni zelo počasi (izjema sta renault zoe in smart), so pa bistveno ugodnejše (cenejše) za investitorja. Polnilnice DC niso vezane le na avtoceste, temveč jih je vse več tudi ob drugih regionalnih cestah oziroma v posameznih krajih. Verjamemo, da se bo tudi zanesljivost njihovega izdelovanja izboljšala. Čeprav imajo take polnilnice DC tudi na prvi pogled majhno moč, so za večino vozil precej hitrejše od polnilnic AC. Na Vranskem bo ena takih polnilnic postala plačljiva, strošek polnjenja za 100 kilometrov pa bo znašal manj kot dva evra.  

Pregled testnih avtomobilov

Fotogalerija - Testni električni avtomobili

Fotogalerija

1

 / 75

Ocene posameznih avtomobilov

Foto: PRIMA BMW i3

BMW i3 je na ceste zapeljal že leta 2013 in je po zasnovi eden od najstarejših modelov v našem primerjalnem testu. Že takoj je našel veliko ljubiteljev s svojo okoljevarstveno naravnanostjo, ki so se navduševali še nad njegovo napredno gradnjo z uporabo recikliranih materialov. Zaradi svoje oblike kljub starosti še vedno izstopa med konkurenco, vse skupaj pa nadgradijo še materiali, uporabljeni v potniški kabini. Najbolj zmotita le odpiranje zadnjih vrat in le štirisedežna zasnova. Šest let pozneje in s kar nekajkrat večjo baterijo ostaja vozniško odličen in pogonsko preprost avto, z veliko stopnjo regeneracije in intuitivnim delovanjem električnega pogonskega sklopa. Moti, da nima nastavitve moči regeneracije zavorne energije. Je edini med testnimi avtomobili s prtljažnikom v sprednjem delu vozila. Pri BMW pravijo, da so prek i3 v svojo sredino (vsaj v Sloveniji) dobili predvsem zanje povsem nove kupce.

Foto: PRIMA Hyundai ioniq electric

Hyundai ionic je edini avtomobil, ki je na voljo v treh različnih elektrificiranih različicah. Tako kot preostali dve (hibridna in priključni hibrid) električna različica vizualno ne izstopa. Ioniq electric je predvsem zasnovan kot aerodinamičen in učinkovit avtomobil, ki v ospredje potiska tudi vsakodnevno uporabnost. Udoben v vsakdanjem prometu, zaradi namenske arhitekture tudi dovolj prostoren za štiri osebe. Preko obvolanskih ročic omogoča prilagajanje regeneracije, je dobro opremljen in pri Hyundaiju so za pri izdelavi notranjosti uporabili reciklirane in ekološke materiale. Ponuja tudi razmeroma velik prtljažni prostor in petvratno karoserijsko zasnovo. Je energijski prvak, avto z občutno najmanjšo porabo na testu.

Foto: PRIMA Hyundai kona electric

Kona je edini električni crossover med sedmerico. Ravno zaradi svoje narave in višjega sedenja je trenutno eden od najbolj zaželenih električnih avtomobilov pri nas. Z veliko zmogljivostjo baterije (na voljo v dveh izvedenkah) ima daleč največji doseg, ki ga nadgrajuje učinkovit električni sistem. Zadnji navdušuje z izjemno zmogljivostjo (200 "konjev" in 400 Nm), ki pri mestnih hitrostih z lahkoto zavrti obe pogonski kolesi v prazno. V kabini nas je zmotila uporaba po občutku cenene plastike, prav tako ni najbolj prostoren na zadnji klopi. Kljub temu velja za najbolj dovršeni električni avtomobil. Kona je poleg e-golfa edini avtomobil, ki podpira namestitev strešnega kovčka z največjo skupno maso 80 kilogramov.

Foto: PRIMA Nissan leaf

Nissan leaf je nedvomno eden od najbolj poznanih električnih avtomobilov, ki je kot pionir tlakoval pot vsem prihodnjim električnim modelom. Težko pričakovana druga generacija je na naše ceste zapeljala lani. Leaf zaradi kombilimuzinske zasnove prepriča s prostorno potniško kabino in prtljažnim prostorom (kjer zmoti le na dno nameščen ojačevalec za zvočni sistem). Za največje razočaranje na testu je poskrbela skromna ergonomija za volanom (volanski obroč nastavljiv samo po višini), prav tako je imel premalo odlagalnih površin. Kljub temu gre za enega od najbolj vsestranskih električnih avtomobilov na našem trgu, ki bo z večjo baterijo kmalu še bistveno bolj konkurenčen.

Foto: PRIMA Renault zoe R110

Zoe je bil skupaj z BMW i3 najstarejši električni avto na testu. Tudi pri Renaultu so ga medtem že opremili z baterijo z večjo zmogljivostjo in s tem močno podaljšali doseg. S prikupnimi zunanjimi merami in proporci kljub veteranskemu statusu še vedno deluje sveže in prikupno, a svojih let ne more skriti v notranjosti. Uporabljeni materiali so pretežno plastični, prostornost ni na ravni tekmecev. Zoe ne pozna hitrega polnjenja DC, vendar ima kot eden od redkih možnost polniti z 48 kilovati (različica Q) prek polnilnice AC. Ni nam bilo všeč, da ne prikazuje zmogljivosti baterije v odstotkih.

Foto: PRIMA Smart forfour electric

Smart se pospešeno podaja v električno prihodnost. Forfour je trenutno edini električni avtomobil, ki ga izdelujejo v Sloveniji. Prepriča s svojo okretnostjo in mestnim značajem. Pozna se mu, da je izdelan na osnovi obstoječega modela, zato ima omejen prostor za vgradnjo električnega pogona. Zaradi manjše baterije ima najmanjši doseg izmed sedmerice, a še vedno pomeni dobro izbiro predvsem za flotne ali izključno mestne kupce. Prav tako je lahko zanimiv za tiste, ki bi ga uporabljali za drugi avtomobil v družini in bi jim doseg zadoščal za vsakodnevno pot v službo.

Foto: PRIMA Volkswagen e-golf

Verjetno najbolj klasičen avto izmed vseh, ki žanje neverjetne uspehe zunaj električnega sveta. E-golf povzema klasično zasnovo različice z motorjem na notranje zgorevanje, ki prinaša odličen položaj za volanom, dovolj prostorno zadnjo klop za tri osebe in dvonadstropni prtljažnik. Digitalni merilniki so serijski, pregledni in ponujajo veliko informacij. Morda še najbolj zmoti njegov ključ, ki je povsem klasičen, električni avtomobil se vžiga še z obratom ključa na volanskem drogu. Tako kot smartu se mu pozna, da je njegova osnova sposojena, zato ni prostora za vgradnjo večje baterije, kar prinaša manjši doseg. Iz vidika energijske učinkovitosti ni na ravni korejskih tekmecev, a e-golf je bil za Volkswagen le vmesna rešitev pred prihodom nove generacije električnih vozil I.D.