Kakšen je? Veliko dobrega, a tudi klasične Alfine "napakice".

Ko smo prejšnji konec tedna hodili po parkirišču, polnem "youngtimerjev", kjer je bilo marsikaj videti in je bilo pri praktično vsakem razstavljenem avtu nemogoče ostati hladen, se nam je tako kot pri preostalih udeležencih utrip dvignil ob pogledu na nekaj čudovitih alf. Očitno se je tudi žiriji srečanja, saj je nagrado za najboljši avtomobil iz osemdesetih podelila ravno alfi romeo 75. A ob njej je bilo parkiranih kar nekaj drugih legendarnih znamkinih modelov, od 145 do 164, manjkala nista niti spider in GT. Kaj šele, če pogledamo 50, 70 let nazaj. Alfa Romeo ima res posebno mesto v srcu avtomobilskih navdušencev.

Kaj pa tonale, se lahko dostojno pridruži preostalim legendam?

Veliki prestavni obvolanski ročici sta fiksni in iz aluminija, za njima se skrivata še ročici za brisalce in smernike. Foto: Gašper Pirman Če smo iskreni, smo o tem dvomili. Preden smo na test dobili tonale, smo celotno zgodbo o modelu, ki bo rešil znamko in predstavlja novo pot znamke, jemali z rezervo. Tudi ljudje so v zadnjem desetletju po seriji čudnih odločitev izgubili voljo čakati na svoj alfin model. Še več, tudi nenehno prestavljanje razkritja tonale v nas ni povečevalo optimizma. Oh, kako smo se motili. Odziv javnosti je bil neverjeten.

Praktično vsi so vedeli, da smo se pripeljali z Alfo, večina, da smo prišli s tonale. V rdečo obarvani SUV je pritegnil marsikateri pogled, še več ljudi je bilo nad njim navdušenih. Ko smo na regionalni cesti zapeljali za voznika karavanske 159 s slovaškimi tablicami, nas je po nekaj desetih metrih voznik spredaj pozdravil z vsemi štirimi smerniki in visoko dvignjenim palcem skozi voznikovo steklo. Težko je opisati, toda vse, ki so nas upali ogovoriti ali pa so si želeli pogledati avtomobil, je obdajal optimizem, pozitivno vzdušje. Tudi mi smo postajali vse bolj zadovoljni s tonale, res pa je, da si vzame čas za prepričevanje. Po prvih nekaj kilometrih smo imeli težave z ročicama za smernike, ki sta preveč skriti za velikanski prestavni ročici. Tudi iskanje ukaza za resetiranje potovalnega računalnika nam je vzelo bistveno preveč časa, a že takoj na začetku, še preden smo sedli za volan, nam ni dal dobrega upanja za naprej neodziven gumb na elektronsko pomičnih prtljažnih vratih. Morali smo ga pritisniti trikrat, da se je prtljažnik zaprl.

Zadnji odprtini za izpušno cev sta le nakazani in pripomoreta k boljši vizualni podobi avtomobila. Foto: Gašper Pirman

Legendarna oblika platišč, črno obarvana oznaka speciale in obrobe blatnikov, obarvane v svetlečo črno barvo. Da, tonale je vizualno zelo všečen križanec. Foto: Gašper Pirman

Ne daje občutka, da je v sorodstveni vezi s fiatom 500L

Kot vedno, pri Alfi nič ne gre po prvotnih načrtih. Moramo jim priznati, da tokrat niso bili veliko sami krivi, saj se je vmes zgodila združitev s skupino PSA, dobili so novega izvršnega predsednika in avtomobilski svet se je hitro premaknil v smislu povezljivosti modelov. Pri Alfi so zato vzeli, kar so že imeli, in dodali nekaj novih stvari. Tako je jasno, da tonale sloni na enaki platformi kot jeep compas, ki je razvit na modificirani osnovi fiata 500L, za potrebe tega modela pa so pri Fiatu spet le nadgradili platformo iz starejših Fiatovih modelov. Torej gre za precej staro platformo, a k sreči se to v praksi ne pozna. Pri Alfi so uporabili tudi več aluminija, da so zmanjšali maso avta.

Tonale se kot prvi znamkin model v zgodovini pohvali z motorji, ki jim deloma pomaga tudi elektrika. Testni avto je tako poganjal 1,5-litrski blagohibridni bencinski štirivaljnik z 96 kilovati, prenos je na sprednji kolesni par speljan prek dvosklopčnega sedemstopenjskega menjalnika. Ta s pomočjo dodatne 48-voltne baterije in manjšega elektromotorja, vgrajenega v samodejni menjalnik, pomaga pri speljevanju. Če želimo speljati v električnem načinu, mora biti speljevanje zelo rahlo, v večini primerov celo prepočasno za spremljajoči promet. Čeprav pri Alfi obljubljajo, da je mogoče speljevanje in vožnja na elektriko do 25 kilometrov na uro, nam ni nikoli uspelo voziti izključno na električno energijo, ko je bila hitrost višja od 20 kilometrov na uro. Pa še to smo bili v trn v peti voznikom za nami, saj je bilo takrat pospeševanje res počasno.

Avtomoto Ključni adut? V Slovenijo avtomobil, ki naj bi rešil Alfo Romeo.

Kje se je izgubilo vseh 96 kilovatov?

Tonale v dolžino meri 4,53 metra, širok je 1,6 metra, kar je 46 milimetrov več, kot v dolžino meri audi Q3, oziroma celih devet Žal tonale ne pozna slovenščine, čeprav bi jo lahko – skupina PSA v svojih modelih že ponuja slovenščino. Foto: Gašper Pirman centimetrov več, kot v dolžino meri eden največjih konkurentov, BMW X1. Z Bavarci se želijo primerjati predvsem po voznih lastnostih, zato so pri Alfi poskrbeli za odlično porazdelitev mase med osema (56:44). Dodali so mu gumb za izbiro voznega programa DNA, ki med drugim krmili tudi doplačilno napredno, elektronsko krmiljeno vzmetenje, a testni avtomobil ni bil opremljen s tem sistemom.

Na cesti je tonale eden bolj agilnih športnih terencev, nagibanja vstran med vožnjo skozi zavoje je res malo in vzmetenje dobro požira neravnine. Vsekakor ni med najbolj udobnimi, a nam se ni zdelo, da bi bil pretrd in preveč neudoben za vsakodnevno vožnjo. Volanski obroč je res neposreden, le 2,2 vrtljaja je potrebnega od enega do drugega skrajnega konca. Prav zabavno se je hitreje zapoditi v kakšen zavoj, Alfa tukaj upraviči svoj sloves. Smo se pa vedno znova spraševali, kam je izginilo vseh 130 "konjev". Po podatkih tovarne je 240 njutonmetrov navora na voljo že od 1.500 vrtljajev do kar tri tisoč vrtljajev, kar je super navor in super široko uporabno območje. A ob pritisku na plin se zdi, da mu zmanjka nekaj te moči. Motor postane precej glasen, samodejni menjalnik pa ob normalnem pospeševanju pusti, da se motor zavrti do tri tisoč vrtljajev. Ker drži motor v nekoliko višjih vrtljajih, je v notranjosti tudi bolj hrupno. Še najbolj nas je zmotil zapoznel odziv samodejnega menjalnika. Tudi če avto zaradi hibridnega pogona ni v prostem teku, traja vsaj tri sekunde, če ne več, preden najde pravo prestavo in pospeši. Ker gre za blagohibridni pogonski sklop, nima tako velikega vpliva na samo porabo goriva. Tonale je na testu porabil 7,2 litra goriva na sto prevoženih kilometrov.

Rdeči kontrastni dodatki popestrijo videz notranjosti. Tudi osvetljeni del na sredini armaturne plošče je izdelan zelo kakovostno, predvsem pa zelo lično. Alfa, bravissimo! Foto: Gašper Pirman

Prinaša nekaj svežega vetra

Tonale te v notranjosti pozdravi z nekaj sentimentalnimi podrobnostmi, kot so napisi na merilnikih enaki kot na legendarni GT junior. A splošen vtis v večji meri naredi res prijetna potniška kabina. Primerna za avto, ki si je za tekmece izbral premijsko konkurenco. Materiali, sedenje za volanom in splošno počutje so res na visoki ravni, pri zadnjih Alfinih modelih je bila to ena večjih težav.

Digitalni merilniki so čedni in zelo dobro vidni, so tudi prilagodljivi in napredni. Potrebnega je nekaj privajanja za spremembe na potovalnem računalniku, saj je to oblikovano na drugačen način – seveda bolj zapleten. A to Alfi hitro oprostimo, saj so ohranili fizična stikala za klimatsko napravo. Tudi gumb za nastavljanje glasnosti ob prestavni ročici je ostal in znatno izboljša uporabnost ter varnost. Če primerjavo pretekle Alfine modele, je večopravilna enota naredila kvantni skok naprej. Je zelo hitra, se ne zatika in zemljevidi se naložijo ekspresno hitro. V resnici smo med uporabo opazili le eno manjšo programsko težavo – vzvratna kamera se nam dvakrat ni vključila, ko smo vozili vzvratno.

Ročici bi lahko daljši

Gumb za zagon motorja je na volanskem obroču. Foto: Gašper Pirman 500-litrski prtljažnik je glede prostornosti v razrednem povprečju, hvalimo globoko dvojno dno, ki poveča njegovo uporabnost. Nivo se preprosto določa s polico. Na zadnji klopi je zaradi manjših stekel občutek nekoliko bolj utesnjen, prostornost pa zgledna. Vsekakor ne podira prostorskih rekordov, toda Alfe jih nikoli niso. Tudi glede na najboljši paket speciale je potrebno sedež pomikati naprej/nazaj in gor/dol ročno. Prinaša pa speciale veliki aluminijasti prestavni ročici za volanom. Kot se za športni avtomobil spodobi, sta fiksni in se ne vrtita z volanom. Sta pa res ogromni, ročici za smernike in brisalce sta preveč skriti zadaj. Velikokrat se nam je zgodilo, da smo zadeli v prestavno ročico. Tudi na koncu testa in prevoženih več kot tisoč kilometrih smo velikokrat "zgrešili" smernik. Škoda, ročica bi morala biti daljša centimeter in uporabnost bi bila bistveno boljša.

Vzame si nekaj časa, da zleze pod kožo

Pri Alfi so dodobra prenesli videz koncepta v resničnost. Navdih za obliko sprednjih luči so oblikovalci našli pri vsekakor zelo posebnem modelu SZ. Tudi svetlobna linija, ki se razteza čez celoten zadek, je vpadljiva, še najbolj pa so nam bila všeč 20-palčna platišča, ki z velikimi petimi krogi postajajo zaščitni znak znamke. Alfi je res uspelo narediti všečen avtomobil, dovolj prepoznaven in vsekakor poseben. Testni tonale je sicer stal 39.122 evrov, kar je glede na preostale premijske tekmece dobra cena in pravzaprav zelo konkurenčna.

Galerija: tonale je poln majhnih podrobnosti

Fotogalerija

1

 / 34