Volkswagen caddy ecofuel

Če niste doma v Ljubljani in okolici, torej pozabite nanj!

Naj čisto na začetku torej razložimo to njegovo pogojno uporabnost. Če si boste omislil takega caddyja, morate skoraj obvezno živeti v naši prestolnici oziroma njeni okolici, sicer boste odvisni le od prav motoristično majhnega, 13-litrskega rezervoarja za gorivo, saj je v Sloveniji dejansko le ena javna CNG-polnilnica, na kateri lahko v vozilo natočite zemeljski plin. Da, v podvozje integrirane štiri plinske jeklenke lahko torej pri nas napolnite le v Ljubljani na polnilnici Energetike Ljubljana in podjetja Geoplin, ki se nahaja za garažami Ljubljanskega potniškega prometa na Cesti ljubljanske brigade.

Razumete težavo? Če ste doma iz Murske Sobote, Kopra, Slovenj Gradca, Maribora, Črnomlja …, ta caddy za vas preprosto ne pride v poštev, saj boste po plin z njim hodili daleč kot Tuaregi v Sahari hodijo po vodo, ali pa na vsakih dobrih sto kilometrov stali na črpalki in z zavistjo zrli v predstavnike z oznakami TDI.

Četudi bi se iz Novega mesta recimo vozili na črpalko v Ljubljani, se stroškovnik ne izide, saj CNG ta trenutek spet ni tako cenovno ugoden (1,223 evra za kilogram), da bi četrtino plinskih rezervoarjev namenili zgolj logistiki njihovega polnjenja.

Zgolj na plin manj okoli 500 kilometrov

Tudi če se vam zdi tak avtomobil primeren in zanimiv zgolj za dopust, bi z njim utegnile biti težave, pa ne zaradi prtljažnih litrov, da ne bo nesporazuma, teh je namreč več kot dovolj. Zlasti če ste turistično orientirani na jadransko regijo, bo spet problem v bencinskem dosegu in plinski infrastrukturi.

Na Hrvaškem ga boste ravno tako kot pri nas lahko napolnili le v Gradski plinari Zagreb. To pomeni, da boste nekje na poti do Južne Dalmacije ostali brez plina, s polno naloženim avtomobilom in mini bencinskim rezervoarjem. S polnimi jeklenkami je ob normalni vožnji plina namreč dovolj za slabih 500 kilometrov.

Eko voznik mora biti tudi dober matematik, da se zeleni izračun izide!

Če je poceni elektrika, je še vedno predrag električni avtomobil, in če je dovolj čist in relativno cenovno sprejemljiv avtomobil na metan ter je še vedno zanimiva tudi cena in energijska vrednost kilograma zemeljskega plina, pa je sodobna CNG-polnilnica vredna prek milijon evrov. Uf, v zeleni cestni enačbi se vedno nekaj ne izide v prid ekološko ozaveščenega voznika! Zapletena reč je tale avtomobilska eko alternativa, kajne?

Najprej mestni dostavnik, potem dolgo nič ...

Glede na motor in kratko izračunana prestavna razmerja petstopenjskega ročnega menjalnika je ta bifuel caddy na kožo pisan res predvsem službeni uporabi v urbanih okoljih. Tam bo v primerjavi s TDI-jem res predvsem zaradi odsotnosti trdih delcev in dušikovih oksidov naredil nekaj za bolj čist zrak na mestnih ulicah.

Pa tudi mestna plinska poraba 6,2 kilograma na 100 kilometrov, je za dvolitrski motor dober in cenovno ugoden rezultat. Ni čudno, da je v floti službenih vozil Energetike Ljubljana kar deset CNG caddyjev in touran ter passat.

... šele nato tudi prostorsko razkošen, vozno prepričljiv, a motorno zasilen družinski avto

Prav nič pa CNG caddyju ne dišijo odprte ceste in štiripasovnice. Na avtocesti se pri hitrosti okoli 120 kilometrov na uro motor že prav nemarno dere, njegovi vrtljaji pa se že bližajo številki štiri tisoč. Žena vas bo že ob malce hitrejšem avtocestnem tempu prav grdo pogledala, stanjšala ustnice in vam očitala objestno vožnjo, pa se merilnik hitrosti dejansko še ne bo dotaknil zakonskih 130 kilometrov na uro. Ja, kriv bo motorni hrup, ki daje nervozen in neprijeten občutek, kot da bi za airbusom stali na vzletni stezi.

Tako motoriziran caddy je preprosto neprijazen v vlogi družinskega vozila, ki jo je sicer ob razkošju prostora na sedežih in v prtljažniku, praktičnosti drsnih vrat na obeh bokih in praktično povsem avtomobilsko nastavljenem in ubogljivem podvozju, zmore opravljati zares suvereno. Ob pogoju, da je v nosu drug agregat, navorsko bolj prepričljiv in decibelsko manj razposajen. Za družinske namene bolj priporočamo brata TDI ali TSI.

Zelena prednost obstaja: izpuh brez saj in bogate zaloge zemeljskega plina

Kar zadeva okoljsko ozaveščenost, je največja prednost tega caddyja ecofuel pred dizelskimi vozili v tem, da iz njegove izpušne cevi pride 80 odstotkov manj dušikovih oksidov, vsebnost žveplovih oksidov in trdih delcev pa je pri izgorevanju zemeljskega plina (metana) praktično nična.

Smisel te ecofuel različice pa se kljub vsemu bolj kot v ekološko torej nagiba v ekonomsko smer in smotrnost eksistence gradi v razliki cen pogonskega derivata. No, tudi zaloge zemeljskega plina so na našem planetu neprimerno večje od zalog surove nafte. CNG-pogon je zagotovo eden od pomembnih mostov bodoče mobilnosti. Z vidika avtomobilske tržne strategije je treba gledati dlje, sploh ker elektrika še ne daje želenih prodajnih rezultatov, vodik pa se zdi še bolj oddaljen.

Pa se bo res poznalo v denarnici? Ob nekaj čejih ja.

Dizelski caddy res izpusti manj ogljikovega dioksida, zanemarljiva pa je tudi ecofuel emisijska razlika v primerjavi s TSI caddy. A njuna energija (beri: cena za liter goriva) je ob višji povprečni porabi dražja. Ta bifuel dostavnik torej želi prepričati z ekonomičnostjo, saj popolnoma polni plinski rezervoarji pomenijo pri slovenskih, (naj)dražjih cenah metana, vsoto nekaj čez 30 evrov.

A igra številk pokaže, da prihranek ob trenutni ceni kilograma zemeljskega plina na edini slovenski polnilnici, zlasti v primerjavi z dizlom, spet ni tako zelo očiten, da bi tak caddy naredil res drastično razliko v prevoznih stroških.

Ob upoštevanju povprečne porabe TDI in ecofuel caddyja na našem testnem krogu, bi na vsaki 500-kilometrski razdalji, kolikor zgolj na metan doseže ecofuel, trenutno prihranil 16,845 evrov v primerjavi z dizelsko različico. Ob letni kvoti recimo 20 tisoč prevoženih kilometrov, to pomeni 673 evrov prihranka. Se torej splača? Če se res veliko vozite …, a – še enkrat – samo eno polnilnico imamo! Torej bo hočeš nočeš v igri tudi dražji bencin.

Nujna pocenitev in drugačna cenovna politika

Ekonomska razlika pa bi utegnila res postati očitnejša in prepričljiva, saj naj bi Energetika Ljubljana v skladu z aktualnim nižanjem cen zemeljskega plina v gospodinjskem odjemu že prihodnji mesec znižala tudi ceno kilograma metana kot pogonskega derivata. Če bo kilogram zemeljskega plina recimo cenejši za 20 ali celo 30 odstotkov, bo ecofuel ekonomija bolj vzdržna in res prepričljivejša tudi za osebno rabo.

Ob tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo cenovna politika zemeljskega plina kot pogonskega goriva menda v prihodnosti veliko bolj prijazna od politike rasti cen naftnih derivatov. Evropa menda predvideva kar 60 odstotkov nižje trošarine za metan kot pogonsko gorivo.