Petek, 17. 1. 2025, 22.17
2 uri, 49 minut
Test: MG ZS hibrid
MG ZS hibrid: ne le cena, najbolje prodajani kitajec ima že nove adute #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
MG je lani v Sloveniji registriral več kot 400 modelov ZS, torej tretjino vseh iz Kitajske.
Kaj z novo generacijo zmore že do zdaj najbolje prodajani kitajski avtomobil v Sloveniji?
Oblikovno je precej bolj zaobljen kot predhodna generacija.
Med kompaktnimi športnimi terenci oziroma križanci bi težko našli takega, ki bi lani v primerjavi s prejšnjo generacijo napredoval bolj kot MG model ZS. Medtem ko bo tisti najcenejši z bencinskim motorjem pripeljal spomladi, trenutno njegovo alternativo predstavlja zanimiv hibridni pogon. Ta se ponaša z nadpovprečno veliko baterijo in nekaterimi elementi, ki jih bolj poznamo iz električnih vozil. Glavni adut novega ZS sta predvsem prostornost in tudi opazen napredek v vozniškem prostoru. Kljub hibridu poraba ne bo nujno nizka, v razmerju med velikostjo in ceno pa nudi ZS eno izmed bolj privlačnih razmerij na slovenskem avtomobilskem trgu.
Palec gor: modernejša oblika, prostornost na zadnji klopi, izboljšan vmesnik, možnost vožnje z "eno pedalko", ugodna cena
Palec dol: glasnost pogona ob pospeševanjih, poraba je lahko dokaj visoka, enoconska klima, ni brezžičnega polnjenja telefona
V primerjavi s prehodnikom je zdaj daljši za skoraj 11 centimetrov.
Nenavadno velika ročica za upravljanje z menjalnikom oziroma pogonom.
Adut nič več zgolj nizka cena
MG ZS je zadnja leta najbolje prodajani kitajski avtomobil v Sloveniji. V prvi generaciji je bil eden prvih, ki je tako vozilo ponudil z električnim pogonom, pozneje pa je glavnino prodajnih številk dosegel s poceni neelektrificiranimi bencinskimi motorji.
Če je prejšnji ZS vse stavil bolj ali manj na ceno, ima njegov naslednik več adutov. Oblikovno je bolj zaobljen in manj škatlast kot prej, predvsem pa bo v njem vsak začutil veliko prostorsko nadgradnjo. ZS je namreč daljši za skoraj 11 centimetrov in ker uradno spada med kompaktne križance, dimenzijsko spada v sam vrh tega razreda. Prodajno vodilna toyota yaris cross je krajša za 25 centimetrov, renault captur pa za devet centimetrov. ZS je skoraj tako dolg kot renault symbioz, ki pa že spada v segment višje.
Veliko prostora na zadnjih sedežih.
Največja prednost na zadnjih sedežih
Kitajci, to je državna družba SAIC kot peti največji kitajski proizvajalec avtomobilov (so tudi dolgoletni kitajski partner Volkswagna), so te mere dobro izkoristili.
Prav gotovo je prostornost na zadnji klopi med glavnimi aduti tega avtomobila. Zadaj bo prostora za noge več kot dovolj, tudi kot nog v kolenu bo skoraj pravokoten in zato je kljub dokaj ravnim in malo tršim sedežem sedenje zadaj zelo dobro.
Hvalimo tudi prečiščenost na dnu, kjer je sredinski greben majhen in zato ne pretirano moteč. Dobri prostorski izkušnji dodajamo še prtljažnik, ki ima prostornino od 443 do 1.457 litrov. Vsekakor je več kot spodoben za ta avtomobilski razred.
Dober položaj za volanom in tudi ergonomija - pri tem se morda pozna vpliv strateškega partnerja Volkswagna, ki s SAIC sodeluje na Kitajskem.
Čeprav medosje ni v vrhu razreda, je zadnja klop eden vrhuncev novega ZS.
Manj kitajski in bolj evropski
ZS prav gotovo lahko prištejemo med tiste športne terence in križance, ki so z novo generacijo v zadnjem letu najbolj napredovali. Pa ne le po velikosti, ZS je veliko izboljšav pridobil tudi v notranjosti. Zdaj je v marsičem manj kitajski in že bolj evropski.
Naš testni avtomobil še ni imel volana, nastavljivega po globini, česar mu seveda ne moremo šteti v prid. Po zagotovilih trgovcev bodo to možnost že imela vozila iz letošnje ladijske pošiljke iz Kitajske. Čeprav si volana ni bilo mogoče nastaviti po globini, je bil položaj za volanom kljub temu presenetljivo nemoteč.
Nekaj fizičnih stikal je ostalo, žal med temi ni tistega za nastavljanje temperature.
Kako je za volanom?
Voznik bo opazil dober volan, na njem tudi tipko za hiter dostop do nekaterih funkcij, na sredinski konzoli pa večji zaslon in prek njega tudi izboljšan vmesnik. Ta je preglednejši in hitrejši. Večina bo sicer uporabljala vmesnika Car Play ali Android Auto, ki žal še nista brezžična. Na sredinski konzoli je ostalo še nekaj fizičnih stikal za pomembnejše funkcije, česar bo vesela večina (predvsem starejših) voznikov. Žal se mora klimatska naprava upravljati prek zaslona, kar velja tudi za nastavljanje temperature. Tudi sicer je samodejna klimatska naprava le eno- in ne dvoconska.
V testnem avtomobilu smo sicer še najbolj pogrešali možnost brezžičnega polnjenja.
Seveda ne moremo mimo nenavadne ročice samodejnega menjalnika – oblikovno je nekaj posebnega (povežemo jo lahko z letalskim ali ladijskim okoljem), vseeno pa so pri njej oblikovalci morda le naredili potezo preveč. Manjše stikalo ali vrtljiv gumb za upravljanje s pogonom bi lahko notranjost izboljšala v smer minimalizma.
Posebnost ZS je vzvratna kamera, kjer lahko spreminjamo kot pogleda.
Skoraj 200 "konjev" in za klasični hibrid velika baterija
Hibridni pogon sestavljata bencinski 1,5-litrski motor (75 kilovatov) in dodatni elektromotor, ki sistemsko moč povečata na zavidljivih 145 kilovatov oziroma skoraj 200 "konjev". Posebnost pogona je tristopenjski menjalnik, ki se podobno kot pri MG 3 vklopi pri višjih hitrostih. Pri nižjih namreč nalogo večinoma opravlja elektromotor, ki lahko črpa energijsko zalogo iz nadpovprečno velike baterije.
Ta ima kapaciteto 1,8 kilovatne ure (kWh), kar je precej več kot pri tekmecih. Capturjeva baterija ima kapaciteto 1,3 kWh, pri yarisu cross pa je ta le 0,7 kWh. Večja baterija pomeni predvsem še več električnih kilometrov in manjše opiranje na bencinski motor. Pogon v ZS je sicer enak kot v hibridnem MG3.
Zaradi hibridnega pogona mu bolj prija umirjena kot dinamična vožnja
Ta večja baterija v praksi res prinaša dobro izkušnjo. Količina električnih kilometrov v mestu (in delno na podeželju) je večja, kot smo je navajeni pri večini hibridov. Celoten pogon je tudi zmogljiv in poskočen, a na odzivnost precej vpliva napolnjenost baterije. Kadar je polna, ni težav, v nasprotnem primeru pa je nekaj zamika.
Boljši kot prej je občutek na volanu, kljub dvesto "konjem" pa ZS ravno športnik kajpak ni. Pospeševanja so zavoljo menjalnika, ki je CVT, precej glasna in pogon pogosto pretika svoje tri prestave. To se zgodi takrat, ko voznik odločneje pritiska na stopalko za plin. Pri počasnejši vožnji pa je lahko pogon tudi zelo umirjen – še posebej, ko se baterija dovolj napolni.
Nekaterih funkcij nimajo niti električni avtomobili
Pohvaliti velja moč rekuperacije zavorne energije, prav tako pa tudi več stopenj nastavljanja jakosti rekuperacije – take funkcije danes nimajo niti nekateri električni avtomobili. ZS je mogoče voziti tudi zgolj z eno pedalko, torej večinoma brez pritiskanja na zavoro.
Tudi to je način vožnje, ki ga poznamo iz električnih vozil. S tega vidika si komercialna oznaka hibrid+, ki nakazuje na omenjeno večjo baterijo, ta plus tudi zasluži.
Poraba goriva? Tudi pod pet, na avtocesti pa vsaj sedem litrov.
Poraba goriva bo močno odvisna od konfiguracije cest. Na podeželju je ponekod padla tudi pod pet litrov na sto prevoženih kilometrov, na avtocesti pa je znašala že vsaj sedem litrov. Povprečje na testu je bilo 6,5 litra na sto prevoženih kilometrov, a je bila večina kilometrov avtocestnih. Kdor bo torej ZS vozil pogosteje v mestu ali na podeželju, prav tam pa je izkoristek pogona najboljši, bo porabo lahko primerno znižal.
Cenovna konkurenčnost?
Ponudbo hibridov med kompaktnimi križanci in športnimi terenci je do zdaj v Sloveniji povsem obvladovala toyota yaris cross. MG ZS lahko tržni delež japonske uspešnice zmanjša, vendarle pa bo v prihodnjih mesecih še bolj kot hibrid pri ZS zanimiv tudi cenejši klasični bencinski motor.
Zanimivo bo spremljati prodajni delež med obema različicama ZS in razliko v ceni. Hibrid sicer zagotovo prinaša mnoge prednosti (precej električne vožnje v mestu, rekuperacija energije, vožnja z eno pedalko …), toda kupci, ki bodo vse stavili na nizko ceno, bodo vseeno raje pogledali proti bencinski različici.
Tudi za hibridnega ZS velja, da bo kupce poleg prostornosti lovil predvsem s ceno. Ta se glede na tri pakete opreme giblje od dobrih 23 do dobrih 27 tisoč evrov. Začetne cene so dva tisočaka pod yaris cross in kono, tudi z najvišjim paketom pa ne presegajo 28 tisočakov. Pri omenjenih tekmecih lahko cene krepko presežejo 30 tisoč evrov. Začetna cena hibridnega renault capturja je vsaj 27 tisočakov, glede na ZS je tako cenovno primerljiv manjši hibridni renault clio.
