Volvo poslal avtopilota na losov test

Po letu 2020 v volvih ne bo več nobeden umrl

Švedski Volvo si je zadal, da bo do 2020 vse svoje avtomobile tehnično tako dobro opremil, da se ne bodo zaletavali - natančneje, da v volvu letnika 2020 ne bo več nobeden umrl.

Projekt vision 2020 nadgrajuje že začeto zgodbo s sistemi, kot so: aktivni tempomat, samodejno zaviranje v sili, samodejno zaviranje do ustavitve pri hitrostih pod 30 kilometri na uro, preprečevanje nenamerne menjave voznega pasu, samodejno zavijanje, prepoznavanje pešcev, prometnih znakov in drugi že predstavljeni varnostni sistemi.

V zadnji fazi razvoja so zdaj tudi: - sistem za prepoznavo vozil, ki vstopajo v križišča, - sistem za prepoznavanje živali ob cesti - sistem za samodejno vožnjo.

Tako koz že znani tudi novi sistemi delujejo s pomočjo radarjev in kamer ter seveda preko visokozmogljivih računalnikov, ki zmorejo hitro procesirati ogromne količine podatkov.

Samodejna vožnja

Videli smo že Googlove priuse, ki vozijo sami, in videli smo že Volkswagnovega taksi-passata, ki potnike prevaža sam, brez taksista. A tokrat govorimo o sistemu, ki bi lahko že v od dveh do treh letih postal serijska ali dodatna oprema volvov.

Medtem ko Google največji poudarek namenja vnosu točke na Googlov zemljevid in nato "brezglavi" vožnji, je samodejna vožnja v volvih zgolj ena od funkcij, ki olajšujejo vožnjo. Zgolj ena dodatna tipka, ki jo pritisnemo, če se nam ne da voziti. Tu ne gre za odžiranje posla ljubiteljem vožnje.

Še najpogosteje bomo takšnega avtopilota uporabljali v jutranjih konicah, kjer speljevanje in zaviranje opravlja avtomobil namesto nas. Mi pa se lahko v miru posvetimo telefoniranju, pisanju pošte oziroma drugim opravilom, ki jih sicer tako ali tako počnemo, čeprav ne bi smeli – Volvova raziskava namreč pravi, da moteči faktorji predstavljajo četrtino vsega dela v avtomobilu.

V jutranjih zastojih sicer to že lahko počnemo v današnjih naprednejših in dražjih avtomobilih, torej danes avtomobili že samodejno zavirajo do ustavitve in spet speljujejo, pa tudi zavijati znajo, kar pomeni, da je nekako že danes mogoče vključevati avtopilota. Toda pri današnjih samodejnih vožnjah avtomobil ne bo ustavil pred rdečo lučjo, ne bo ustavil pešcu na prehodu in sploh bo v nepredvideni situaciji dejal: "Voznik, prevzemi krmilo, ne zmorem!"

Volvov avtopilot je torej le pričakovana nadgradnja oziroma povezava že predstavljenih pripomočkov za lažjo in varnejšo vožnjo, skratka končno bomo dobili, kar si že nekaj časa želimo ob vsakem preizkušenem novodobnem sistemu.

Prepoznavanje vozil v križiščih

Če je avtopilot končni cilj, pa Volvo v tokratnem paketu predstavlja še en vmesni cilj: preprečevanje trkov v križiščih.

Radar nenehno spremlja radij 90 metrov okoli vozila, prepoznava avtomobile in njihovo spreminjanje lokacije ter lahko tako predvidi, ali obstaja verjetnost križanja poti.

Če se bo križanje zgodilo in se voznik ne bo odzval, bo tako opremljen volvo samodejno zavrl in tako preprečil trk.

Losov test, drugič

Še en vmesni cilj do končnega je sistem za prepoznavanje živali na cesti, torej sistem, ki v primeru voznikove nepozornosti vozilo samodejno zavre, če na in ob cesti zazna žival, ter s tem vsaj ublaži, če ne tudi prepreči trk.

Seveda gre tu za pričakovano nadgradnjo sistema za prepoznavanje pešcev ob cestah, pri čemer ima programska oprema za prepoznavanja oblik na posnetkih s kamer več dela kot z ljudmi, saj so živali po zakonih narave obarvane v varovalne barve in se tako zlijejo z okolico.

Najprej so v svojo bazo oblik, ki jih sistem zmore prepoznati, vnesli kravo, konja ter, kajpada, severne jelene in lose. Losov test, drugič. Ker je cilj ohraniti potnike žive, je izbira živali za prvo fazo pričakovana, te živali so namreč najnevarnejše za potnike. Mačke in psi pridejo na vrsto pozneje.