Ali najboljši slovenski vozniki res prihajajo iz Idrije?

Gre res za vzbujanje drugorazrednosti in slovensko centralizacijo avtošol?

»Prepričan sem, da se Idrijčan, ki opravi vozniški izpit doma, tu z avtomobilom znajde bistveno bolje kot tisti Idrijčan, ki ga opravi v Ljubljani. Kdor dvomi v kakovost lokalnih avtošol naj si pogleda uspehe naših voznikov relija, ki ne morejo biti slučajni« se je pridušal idrijski podžupan Bojan Režun, ko je včeraj na trgu domačega mesta spremljal podelitev pokalov ob zaključku državnega prvenstva v reliju.

Pri tem je izpostavil boj proti omejevanju pristojnosti domačih avtošol, po njegovih besedah "vzbujanju občutka drugorazrednosti in njihove centralizacije", lokalni bitki za sporna vprašanja z agencijo za varnost prometa ter na drugi strani tradicionalno uspešnost domačih voznikov v najbolj kompleksni disciplini avtomobilskega športa.

Idrijčani od leta 2009 dobili kar 78 odstotkov relijev državnega prvenstva

Statistika idrijskih voznikov relija je res izjemna. Novi državni prvak Darko Peljhan je včeraj dobil že svoj trideseti reli v slovenskem državnem prvenstvu ter šesti naslov državnega prvaka. Idrijčani imajo skupno deset naslovov državnega prvaka med vozniki in še pet med sovozniki. Od leta 2009 so med 42 odpeljanih relijev zmagali kar na 33-ih, od slovenske osamosvojitve pa so bili Idrijčani najhitrejši na 54 od skupno 149 odpeljanih relijev. Tudi letos kajpak idrijskih barv na vrhu državnega prvenstva ni branil le Peljhan, tudi podprvak je postal Rok Turk, najboljša sovoznica je prav tako Idrijčanka Tina Lazar, najboljši mladi voznik pa Matic Humar. Da, to je nihče drug kot sin štirikratnega prvaka Aleksa Humarja.

Primorci po slovesu Andreja Jereba vsaj v skupni razvrstitvi nimajo več kandidata za vrh, enako po prekinitvi kariere Tomaža Kaučiča velja tudi za Štajerce. Leta 2006 je bil državni prvak Škofjeločan Boštjan Logar, ki se zdaj prav z delom nekdanje Kaučičeve ekipe in dirkalnikom, ki prihaja iz Prebolda, želi vrniti v vrh slovenskega relija. Na hitrega štajerskega dirkača ali pravega Primorca, včeraj drugouvrščeni Grega Premrl resda prihaja iz Sežane, še čakamo.

"Tistih par zadev se naučijo na pamet, imajo manj ur vožnje in tako novačijo nove kandidate"

Med manjšimi slovenskimi kraji, pristojnim ministrstvom in agencijo za varnost prometa se kot jara kača vleče spor o pristojnostih in organiziranosti avtošol na lokalnem področju. Idrija ni edina, a naj nam služi kot primer. Dve idrijski zasebni avtošoli danes lahko spet opravljata učne ure in pripravljata kandidate na teoretični in praktični razpis.

Čeprav se zapleta tudi pri teoretičnih preizkusih in plačilu najema ter opreme v občinskih prostorih, so bolj sporne praktične vožnje. Idrija danes ima dve semaforizirani križišči in celo manjše krožišče, toda po izpitno vožnjo morajo idrijski kandidati odpotovati v Postojno. Kdor želi danes opraviti praktični preizkus znanja v Idriji, ga čaka kar 150 minut dolga vožnja. Ta je torej bistveno daljša od običajne in zato se tako vozniki kot inštruktorji zanjo raje sploh ne odločijo. Ali sploh obstaja voznik, ki bi tako dolgo lahko peljal brez ene same najmanjše napake?

"Imajo daljšo vožnjo, kar je tudi prav. Oceniti jih moramo pošteno, ne pa na zgolj med vožnjo na ubogi prometni infrastrukturi. Ni jim nujno imeti daljše vožnje, saj gredo lahko na izpit v najbližji kraj. Če trdijo, da znajo isto kot tisti v večjih krajih, potem je zelo preprosto; na dan izpita pridejo tja in to pokažejo, nič drugega se jim ne spremeni. Temu se upirajo zato, ker je njihova izpitna vožnja 'res uboga' in se tistih par zadev naučijo na pamet, posledično imajo manj ur vožnje in na ta račun novačijo kandidate," svoje stališče jasno predstavlja Igor Velov, direktor agencije za varnost v prometu.

Idrijski podžupan: Izpit za avtomobil za naše ljudi ni luksuz, temveč nuja

Velove besede so razburile podžupana Režuna, ki nikakor noče pristati na njegovo stališče, da je izpit za osebni avtomobil v Idriji lažje opraviti kot na primer v Ljubljani. Prav tako navedene razlage ne vidi tako preprosto, saj najstnik ali najstnica, ki se za vožnjo avtomobila šolata v domačem okolju, praktični izpit veliko težje opravita v nekem drugem kraju. Tudi na primer košarkar, ki vsak dan trenira v svoji dvorani, pri metanju žoge na koš v sosednji ulici najbrž ne bo tako uspešen.

"Da bi mladi opravili v Idriji samo obvezne ure, izpitno vožnjo pa nato v Postojni, je nesmisel. Zato se danes mladi raje odločijo, da celoten izpit naredijo v Ljubljani, kjer študirajo. Kdor bi hotel v Postojni opraviti obvezne vožnje in izpit, bi moral računati na prevoz staršev. To od njih zahteva veliko časa in denarja. Za ljudi iz našega konca izpit kategorije B ni luksuz, temveč nuja. Zadnji avtobus iz Ljubljane v Idrijo zvečer pelje ob 20. uri. Kdor nima avtomobila, ne more niti v kino ali gledališče," dodaja Režun.

V 40 letih izšolal približno 800 voznikov

Idrijski uspehi v avtomobilskih športih so na eni strani povezani z močno tehnično kulturo najstarejšega slovenskega rudarskega mesta in tradicijo avtomobilskih dirkačev, ki jo je že leta 1977 začel danes pokojni Marjan Logar. Tudi avtošole imajo v Idriji bogato tradicijo. Organizirana je bila še pod vladavino Italije, avto-moto društvo pa je s šolanjem voznikov tu delovalo od konca 2. svetovne vojne do leta 2000.

"Sam sem od leta 1975 do izpita pospremil že okrog 800 voznikov, med njimi tudi večkratnega prvaka v reliju Humarja. Današnji položaj je težak predvsem za mlade, ki težje pridejo do izpita. Sami tudi tavamo v megli, saj težko pridemo do konkretnih informacij. To osebno še najbolj zamerim agenciji za varnost prometa," nam je povedal Ciril Hladnik, eden najbolj izkušenih inštruktorjev vožnje.

"Avtošole prinašajo zelo individualno učenje in naložbo v prihodnost v varnost slovenskega prometa"

Sam na svoje delo gleda kot poslanstvo. Hladnik pravi, da inštruktor vožnje ni kot profesor v šoli. Če ta lahko sprejme dejstvo, da je izpit na primer padlo le 10 odstotkov učencev, sam neuspeh kandidata jemlje tudi osebno. Avtošole prinašajo zelo individualno učenje in naložbo v prihodnost v varnost slovenskega prometa. V avtošoli, kjer kot inštruktorica dela njegova hči, je število kandidatov v enem letu padlo skoraj za polovico.

"Dejstvo je, da so že v preteklosti nekatere naše izpitne vožnje vsebovale tako vožnjo skozi krožišča kot po avtocesti. Izpostavil bi, da so tudi statistično avtoceste bistveno manj nevarne od podeželskih cest," nadaljuje Hladnik.

In če bi se Idrijčani že sprijaznili z zakonom, ki bi njihove kandidate med izpitom obvezno poslal tudi na avtocesto ali hitro cesto, na pristojne organe naslavljajo naslednje vprašanje: zakaj mladih voznikov iz osrednje Slovenije nihče ne pošlje k njim do Idrije na preskus vozniških veščin po ozkih ulicah in hribovitih cestah brez sredinske črte …

Bi morali vsi mladi vozniki preskusiti vožnjo po ozki cesti brez sredinske črte?

Pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil sicer določa, da mora vsak kandidat vsaj dve učni uri prevoziti po avtocesti oziroma hitri cesti, na drugi strani pa vožnjo na podeželje zapoveduje tudi kandidatom iz mest kot je Ljubljana.

Vsak kandidat mora namreč tri relacijske vožnje do najmanj 40 kilometrov oddaljenega kraja, pri tem pa mora skupno prevoziti vsaj 80 kilometrov. Taka vožnja tudi traja dve šolski uri. Pravilnik je kajpak ohlapen in na primer ne zapoveduje, da bi moral voznik ob relacijski vožnji izkusiti vožnjo po cesti brez sredinske črte ali pa po zelo ovinkastem odseku. Izbira in zahtevnost ceste ni na strani pravilnika, temveč presoje inštruktorja.

"To določilo pravilnik vsebuje ravno zato, da kandidat spozna tudi take ceste in pogoje, ki jih v svojem kraju nima. To je minimum. Če učitelj vožnje presodi, da je potrebno več kilometrov, potem opravi več tovrstnih voženj," razlaga Velov.

Predpis poslali v ustavno presojo

A Idrijčanov besede direktorja agencija za varnost do zdaj niso prepričale. Veljavne predpise so zdaj poslali celo v ustavno presojo in tako sprejeti predpisi morda vendarle niso dokončni.

"Še vedno opažam naslednje. Vozniki avtomobilov z registracijami drugih slovenskih mest na naših cestah pogosto niso suvereni. Ko je odpovedal semafor v našem osrednjem križišču, predvsem ti vozniki niso spoznali desnega pravila in izsiljevali prednost," dodaja podžupan Režun in čestita avtomobilskim dirkačem iz svojega mesta.