SiolNET. Avtomoto Promet
8,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Prekoračitve hitrosti na avtocestah in nadzor, ki nas čaka

Divjati po avtocesti ali ne? To je lekcija mnogim voznikom. #video

8,03

termometer

Ste kdaj razmišljali, koliko časa pridobite na avtocesti z vožnjo nad omejitvijo hitrosti? Lahko na primer v eni uri vožnje med Ljubljano in Koprom pridobite dovolj prednosti, da v lokalu naročite in na mizo dobite kavo?

Video: Je hitrejši voznik v Kopru na mizo že dobil kavo?

Osnovna ideja zgornjega videa je bila dobiti odgovor na vprašanje, koliko hitrejši voznik na avtocesti sploh pridobi. Z Gašperjem sva se istočasno odpeljala iz Ljubljane proti Kopru. Vozil je s hitrostjo od 130 do 140 kilometrov na uro, sam pa največ 120 kilometrov na uro.

Kljub hitrejši vožnji je v Kopru še vedno sedel brez kave

Zanimalo naju je, ali bo hitrejši voznik v Kopru na mizo že dobil kavo, preden se mu bo pridružil voznik počasnejšega avtomobila. Razmere so bile za vožnjo idealne. Dopoldne ni bilo sledu o prometni konici, zato je bilo tudi lažje ohranjati višjo hitrost. Večja ko je prometna gneča, manj časa lahko hitrejši in bolj agresiven voznik vozi tako hitro, kot želi. Ko sva po dobri uri vožnje prispela v Koper, je bila razlika med nama dobre štiri minute. In ko sem prisedel h Gašperjevi mizi, na njej kave še ni bilo.

"Glede na razdalje v Sloveniji so prihranki pri prehitri vožnji časovno zelo majhni. Večina voznikov pa o tem ne razmišlja. V glavi imajo samo to, da so prepozni in da se jim nekam mudi, zato vozijo prehitro, ne zavedajo pa se, da s tem povečujejo tveganje," pravi Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi v Ljubljani.

Ljubljana zastoj Avtomoto Boj proti jutranjim zastojem: to so podatki, ki kažejo rešitve #video

Najpogostejša splošna omejitev hitrosti na avtocestah v Evropi je še vedno 130 kilometrov na uro, kar velja tudi v Sloveniji. Kdor vozi hitreje, lahko to zaradi gostote prometa počne le na redkih odsekih. Zato je tudi časovni prihranek na koncu dokaj majhen. Najpogostejša splošna omejitev hitrosti na avtocestah v Evropi je še vedno 130 kilometrov na uro, kar velja tudi v Sloveniji. Kdor vozi hitreje, lahko to zaradi gostote prometa počne le na redkih odsekih. Zato je tudi časovni prihranek na koncu dokaj majhen. Foto: Gregor Pavšič

Voznikova varnostna rezerva, vklopljen smernik in pogled v ogledalo

Avtocesta je pogosto odraz sveta, v katerem živimo. Polna je nestrpnosti, hitenja in agresije v lovu na končni cilj, ki je pogosto nepomemben. Prometni tok pa je varen le toliko, kot je varen njegov najšibkejši člen. To pomeni, da je treba spoštovati najosnovnejše vozniško znanje. Opazovati je treba druge, gledati v vzvratno ogledalo, vklopiti smernik. Kdor tega ne dela, ogroža druge in tudi povzroča gnečo.

Večina voznikov je prepričanih, da so na avtocesti sposobni voziti precej hitreje. O ravni obvladovanja odloča (poleg avtomobila, gostote prometa …) predvsem voznikovo psihofizično stanje. Izpostavljamo pojem varnostna rezerva. To mora imeti voznik takrat, ko se na cesti pripeti nekaj nepredvidljivega. Pred nas lahko brez vklopljenega smernika zapelje avtomobil, na cesti se lahko pojavi ovira in podobno. Z naraščanjem hitrosti se manjša tudi naš zaznavni vidni kot. Manjši ko je, bolj smo osredotočeni le na majhno točko na cesti pred nami, ne zaznamo pa dogajanja okrog nas. V nepredvidenem položaju se lahko voznik z večjim zaznavnim zornim kotom (in večjo varnostno rezervo) hitreje odzove in prepreči nesrečo.

1 km/h nižja povprečna hitrost bi v Evropi rešila 2.100 življenj letno.

37 odstotkov smrtnih prometnih nesreč se v Evropi zgodi v urbanem okolju.

55 odstotkov smrtnih prometnih nesreč se v Evropi pripeti na podeželskih cestah.

8 odstotkov smrtnih prometnih nesreč v Evropi se pripeti na avtocestah.

50 je evropsko povprečje umrlih na cestah na milijon prebivalcev.

Večina držav pod povprečjem ima splošno omejitev hitrosti na 70 ali 80 km/h.

Policisti  PPP  Murska  Sobota,  so  minulo  nedeljo  malo  po  12. uri  na avtocesti  izven  naselja  Turnišče  v smeri Lendave  zaustavili  51-letnega državljana  Madžarske. Vozil je s hitrostjo 240 km/h (omejitev hitrosti 110 km/h). Vozniku je bila izrečena globa v višini
1.200 evrov in 9 kazenskih točk. Policisti PPP Murska Sobota, so minulo nedeljo malo po 12. uri na avtocesti izven naselja Turnišče v smeri Lendave zaustavili 51-letnega državljana Madžarske. Vozil je s hitrostjo 240 km/h (omejitev hitrosti 110 km/h). Vozniku je bila izrečena globa v višini 1.200 evrov in 9 kazenskih točk. Foto: policija

Prek 200 kilometrov na uro v Sloveniji predvsem tujci

"Pred desetimi in več leti so ljudje po avtocesti vozili hitreje kot danes. Potem smo prišli v neko obdobje, morda je k temu pripomogla tudi gospodarska kriza, ko so se hitrosti zmanjšale. V zadnjih letih opažamo, da se spet pojavljajo posamezniki z znatno previsoko hitrostjo vožnje. Ti na odprtih delih avtocest z manjšo gostoto prometa presegajo 200 kilometrov na uro. Teh voznikov je sicer res malo, a vseeno tak voznik ogroža sebe in druge. Večina teh voznikov je tujcev. Morda ne pričakujejo, da jih lahko čaka nadzor hitrosti, tako da to niso povratniki," pojasnjuje Vehovec.

Hitrost uradno na slovenskih cestah še vedno ostaja eden glavnih vzrokov za hujše nesreče. Teh je več v naseljih in na regionalnih cestah, tudi avtoceste pa pri tem niso izjema. Okrog 40 odstotkov žrtev na cestah umre v nesrečah zaradi previsoke hitrosti, tretjina teh voznikov pa je v nesrečah huje poškodovana. Na avtocestah je lani v Sloveniji umrlo 13 udeležencev, od tega šest zaradi previsoke hitrosti. 

avtocesta Avtomoto Kaj vse počnejo Slovenci na avtocesti #video

Kako hitro vozite po avtocesti?

  • Največ do 130 km/h 26,44%
  • Med 130 in 150 km/h 60,55%
  • Redno okrog 150 km/h, občasno tudi hitreje 13,01%

Mnoge države v Evropi znižujejo splošno omejitev hitrosti na avtocesti na 120 kilometrov na uro. Nemški Autobahn za zdaj ponekod ostaja brez omejitev hitrosti. Kako dolgo še? Mnoge države v Evropi znižujejo splošno omejitev hitrosti na avtocesti na 120 kilometrov na uro. Nemški Autobahn za zdaj ponekod ostaja brez omejitev hitrosti. Kako dolgo še? Foto: Reuters

Omejitve hitrosti vse nižje: v to smer Skandinavci, Francozi, Belgijci, Španci …

Vse to se dogaja v času, ko se na evropskih avtocestah postavlja vse več nadzora in padajo tudi nekatere nedotakljive ureditve. To velja predvsem za predloge o omejitvi hitrosti na nemškem Autobahnu, ki so v tej državi naleteli na zelo odločno nasprotovanje. Medtem ko omejitev hitrosti na 130 kilometrov na uro v Nemčiji vsaj za zdaj realno ni pričakovati, številne druge države že uporabljajo nižje omejitve.

Tak primer so skandinavske države. Švedska je postavila omejitev na podeželskih cestah na 70 kilometrov na uro, Norveška, Danska, Švica in Nizozemska pa na 80 kilometrov na uro. V teh državah na cestah v povprečju umre od 26 (Norveška) do 37 ljudi (Danska, Nizozemska). Omejitev so z 90 na 80 kilometrov na uro znižali tudi Francozi, Belgijci pa so omejitev postavili pri vsega 70 kilometrih na uro. Tudi Španci nameravajo omejitev na hitrih cestah znižati s 100 na 90 kilometrov na uro.

Avstrijci pilotno preizkušajo avtocestno omejitev hitrosti 140 kilometrov na uro

Izjeme pa vendarle obstajajo in Nemčija pri tem ni edina. Avstrijci so lani začeli pilotni projekt omejitve 140 kilometrov na uro na enem izmed njihovih odsekov. Ta je infrastrukturno sicer zelo preprost, nima na primer priključkov, zato je promet tam zelo tekoč.

"Ta testni odsek nima priključkov in je infrastrukturno preprost. Iz tega projekta se bomo tudi preostali nekaj naučili. V Sloveniji je povprečna razdalja med priključki sedem kilometrov. Avstrijskega projekta se v Slovenijo ne more prenesti," meni Nataša Kovše z Darsa, kjer vodi službo za nadzor in upravljanje prometa na avtocestah.

Napovedani odseki sektorskega merjenja povprečne hitrosti v Sloveniji. Predpogoj za njegovo vpeljavo je sprememba prekrškovnega zakona. Napovedani odseki sektorskega merjenja povprečne hitrosti v Sloveniji. Predpogoj za njegovo vpeljavo je sprememba prekrškovnega zakona. Foto: DARS

Sektorsko merjenje povprečnih hitrostih vse bolj realno

Praksa s slovenskih avtocest dokazuje, da je nadzor še vedno najučinkovitejše sredstvo pri zmanjševanju povprečnih hitrosti. Policisti danes nadzor izvajajo tako s sistemi Provida kot tudi laserskimi merilniki z nadvozov nad avtocestami. Okrog stacionarnih radarjev se na avtocesti hitrosti umirijo. Enako je pokazal tudi pilotni projekt sektorskega merjenja povprečne hitrosti skozi trojanske predore. V času meritev ni bilo več skrajno hitrih voznikov. Če bodo letos spremenili prekrškovni zakon, lahko sektorsko merjenje hitrosti kmalu pričakujemo na vseh krakih slovenskih avtocest.

"Trojane so dokazale: ko nas nadzorujejo, vozimo lepo in po pravilih. Promet se je takrat umiril in večjih prekoračitev nismo zaznali. Pri 105 kilometrih na uro vozilo še obvladuješ, pri 145 pa ne več. Glavni cilj je umiriti promet in povečati varnost. Izbrali smo že najbolj obremenjene odseke, merilne naprave pa bodo med njimi selili. Policija bo odločila, ali bo javnost obveščala glede lokacij sektorskega merjenja," pojasnjuje Kovšetova.

sektorji povprečna hitrost Avtomoto Že letos nova merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah? #video

Nabor nadzornih točk na avtocesti je vse večji, kaj pa problematika zelo počasnih voznikov?

Policija želi kombinirati različne pristope pri nadzoru. Na eni strani so to mobilne enote s sistemi Provida, ob avtocesti so že stacionarni radarji, policija lahko namešča tudi mobilna ohišja radarjev. "V zadnjih letih vse pogosteje z nadvozov nad avtocestami z laserskimi merilniki, ki imajo videozapis, izvajamo meritve hitrosti. Tako se nam je nabor teh točk, kjer lahko opravljamo meritve, zelo povečal," pravi Vehovec.

Povprašali smo ga tudi o velikih hitrostnih razlikah na avtocesti. Na eni strani so torej vozniki s hitrostmi od 160 do 200 kilometrov na uro, na drugi pa tudi osebni avtomobili s hitrostmi komaj okrog 100 kilometrov na uro. Ali tudi te velike razlike povzročajo nevarne vsakdanje situacije?

Vehovec odgovarja: "Vaša ugotovitev je pravilna, toda vozila s hitrostjo 100 kilometrov na uro težko označimo za nevarna. Na avtocesti imamo hkrati tudi veliko avtobusov in tovornjakov s takimi hitrostmi. V Nemčiji, kjer omejitev na avtocesti ponekod ni, so preostali vozniki teh zelo hitrih posameznikov morda bolj navajeni, zato želimo izpostaviti predvsem tiste voznike, ki peljejo prehitro. Čeprav imamo kdaj občutek, da počasnejši vozniki s svojim početjem povzročajo nevarne situacije, je teh primerov vseeno relativno malo."

Komentarji

39

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mare1962 / 27.02.2019. ob 08:05 +18 - 1

    Vsak 2. voznik ima poleg volana v roki še mobitel.

    +18 - 1
  • Luksy82 / 27.02.2019. ob 07:45 +14 - 3

    Bla bla. Niso vsi sposobni za zdravnika, prav tako niso vsi sposobni za volan. Dokler pa lahko vsak dobi izpit in je v vozilu cela konzola namenjena infotainmentu namesto voznji lahko hitrost omejimo na max 5km/h pa bodo se vedno nesrece.

    +14 - 3
  • tempestor / 27.02.2019. ob 08:16 +12 - 2

    Povsem razumljivo je, da so na cesti tudi vozniki, ki ne obvladajo svojega vozila dovolj dobro iz različnih razlogov (starost, mobiteli in ostale igračke, neznanje in nesigurnost). Ampak pričakovati, da se bo pa cel promet na celi avtocesti ukvarjal z enim starčkom ali z eno žensko ki govori po telefonu, in prilagajal takšnim, je pa neumnost. Kriv je pa seveda tisti, ki vozi 131 km/h.

    +12 - 2
delitve: 137
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin