Sreda, 2. 1. 2019, 4.00
5 let, 10 mesecev
Že letos nova merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah? #video
V Sloveniji so že znani predlagani odseki avtocest za uvedbo sekcijskega merjenja povprečne hitrosti, letos pa bodo temu morda prilagodili tudi prekrškovno zakonodajo.
Video: Planet TV
Mimo predorov pri Trojanah smo v preteklosti videli (kljub dolgotrajnim začetnim težavam s certificiranjem merilne opreme) uspešno izpeljan projekt sekcijskega merjenja povprečne hitrosti. Avtoceste so sicer statistično najbolj varne ceste v Sloveniji, ki pa so prometno iz leta v leto bolj obremenjene.
Odseki znani, čaka se sprememba zakonodaje
Policija in Agencija za varnost v prometu (AVP) sta že napovedali želene naslednje sektorje, kjer bi v prihodnje lahko začeli meriti povprečno hitrost. Za zdaj se zatika še pri spremembi zakonodaje, ki bi poenostavila prekrškovne postopke. Zaradi nerešene zakonske problematike je Dars lani odstopil od javnega razpisa za nakup potrebne merilne opreme.
"Po naših informacijah pod okriljem AVP pripravljajo predlog sprememb področne zakonodaje, kar bo omogočilo učinkovito upravljanje sistema. Po sprejetju zakonskih sprememb bi sledil podpis dogovora s policijo, nato pa bi objavili nov razpis za dobavo, vzpostavitev in vzdrževanje sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest. Kot je znano, ker s policijo nismo dosegli dogovora o prevzemu in upravljanju sistemov, smo letos spomladi in lani jeseni objavljeni razpis ustavili," so nam povedali pri Darsu.
od Vranskega do Blagovice, smer Ljubljana,
od Blagovice do Vranskega, smer Maribor,
med Dramljami in Arjo vasjo, smer Ljubljana,
med Grosupljem in Ivančno Gorico, smer Novo mesto,
med Logatcem in Ravbarkomando, smer Koper,
med Brezovico in Vrhniko, smer Koper,
med Vrhniko in Brezovico, smer Ljubljana.
Lahko sektorsko merjenje hitrosti prinese tudi bolj tekoč promet?
Policija želi zakonsko poenostaviti postopek prekrška
"Pilotni projekt je pokazal, da je ta pristop pravilen. Izkazal se je tako v tujini kot tudi pri nas. Veseli smo bili partnerskega odnosa z Darsom. Pilotni projekt: izračunali smo, koliko kadra bi potrebovali, in ta del bi pokrilo ministrstvo za notranje zadeve. Naleteli pa smo na veliko težavo s prekrškovnim postopkom, ki je po našem mnenju nekakšen unikum v Evropi. V resnici nikjer ne poznajo tako množičnega dopisovanja, temveč le eno- ali kvečjemu dvostopenjski postopek. Policija čuti zavezo, da take projekte, če jih prevzame, optimalno izkorišča. Trenutno to ni mogoče," je za Siol.net že lani povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije v Ljubljani.
Če vas namreč po veljavni zakonodaji ujamejo na stacionarni radar, vam mora pristojni organ dokazati prekršek. Sporno ni ujeto vozilo z vidno registrsko oznako, temveč, kdo sedi za volanom. Lastniku avtomobila ni treba dokazovati, da takrat avta ni vozil on, temveč mora to dokazati policija.
Vehovec dodaja, da je policija s svojim kadrom zdaj sposobna obdelati podatke o prekrških s stacionarnih radarjev ob avtocestah. To pomeni od pet do 10 tisoč kršitev na leto. Če bi se to število s sekcijskim merjenjem nekajkrat povečalo, policija po njegovih besedah takega obsega prekrškov pri obstoječi zakonodaji ne bi bila sposobna obdelati.
Je predlagana rešitev protiustavna?
Na pravosodnem ministrstvu očitke policije in AVP zavračajo. Pravijo, da je sekcijsko merjenje hitrosti že danes mogoče izvajati. Prav tako je slovenska ureditev pri subjektivni odgovornosti primerljiva z ureditvijo v tujini, na primer v Franciji ali na Danskem,
"Glede Zakona o prekrških sta policija in AVP predlagali ureditev, kot jo je Slovenija že imela, pa jo je razveljavilo ustavno sodišče. Predlog bi namreč omogočal le absolutno objektivno odgovornost lastnika vozila, torej brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje in hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela," očitkom odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu.
32