Že letos nova merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah? #video

Video: Planet TV

Mimo predorov pri Trojanah smo v preteklosti videli (kljub dolgotrajnim začetnim težavam s certificiranjem merilne opreme) uspešno izpeljan projekt sekcijskega merjenja povprečne hitrosti. Avtoceste so sicer statistično najbolj varne ceste v Sloveniji, ki pa so prometno iz leta v leto bolj obremenjene.

ANKETA

Menite, da je še dodatno sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah pravi način ureditve prometa?

• Ja, tudi avtoceste so vedno bolj obremenjene
  +

  22,60 %
  497 glasov
• Ne, avtoceste so dovolj varne
  +

  4,09 %
  90 glasov
• Ne, gre le za polnjenje proračuna
  +

  73,03 %
  1606 glasov
• Ne vem, me ne zanima
  +

  0,27 %
  6 glasov

Oddanih 2199 glasov

Odseki znani, čaka se sprememba zakonodaje

Policija in Agencija za varnost v prometu (AVP) sta že napovedali želene naslednje sektorje, kjer bi v prihodnje lahko začeli meriti povprečno hitrost. Za zdaj se zatika še pri spremembi zakonodaje, ki bi poenostavila prekrškovne postopke. Zaradi nerešene zakonske problematike je Dars lani odstopil od javnega razpisa za nakup potrebne merilne opreme.

"Po naših informacijah pod okriljem AVP pripravljajo predlog sprememb področne zakonodaje, kar bo omogočilo učinkovito upravljanje sistema. Po sprejetju zakonskih sprememb bi sledil podpis dogovora s policijo, nato pa bi objavili nov razpis za dobavo, vzpostavitev in vzdrževanje sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest. Kot je znano, ker s policijo nismo dosegli dogovora o prevzemu in upravljanju sistemov, smo letos spomladi in lani jeseni objavljeni razpis ustavili," so nam povedali pri Darsu.

Lahko sektorsko merjenje hitrosti prinese tudi bolj tekoč promet? Foto: Gregor Pavšič

Policija želi zakonsko poenostaviti postopek prekrška

"Pilotni projekt je pokazal, da je ta pristop pravilen. Izkazal se je tako v tujini kot tudi pri nas. Veseli smo bili partnerskega odnosa z Darsom. Pilotni projekt: izračunali smo, koliko kadra bi potrebovali, in ta del bi pokrilo ministrstvo za notranje zadeve. Naleteli pa smo na veliko težavo s prekrškovnim postopkom, ki je po našem mnenju nekakšen unikum v Evropi. V resnici nikjer ne poznajo tako množičnega dopisovanja, temveč le eno- ali kvečjemu dvostopenjski postopek. Policija čuti zavezo, da take projekte, če jih prevzame, optimalno izkorišča. Trenutno to ni mogoče," je za Siol.net že lani povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije v Ljubljani.

Če vas namreč po veljavni zakonodaji ujamejo na stacionarni radar, vam mora pristojni organ dokazati prekršek. Sporno ni ujeto vozilo z vidno registrsko oznako, temveč, kdo sedi za volanom. Lastniku avtomobila ni treba dokazovati, da takrat avta ni vozil on, temveč mora to dokazati policija.

Vehovec dodaja, da je policija s svojim kadrom zdaj sposobna obdelati podatke o prekrških s stacionarnih radarjev ob avtocestah. To pomeni od pet do 10 tisoč kršitev na leto. Če bi se to število s sekcijskim merjenjem nekajkrat povečalo, policija po njegovih besedah takega obsega prekrškov pri obstoječi zakonodaji ne bi bila sposobna obdelati.

Je predlagana rešitev protiustavna?

Na pravosodnem ministrstvu očitke policije in AVP zavračajo. Pravijo, da je sekcijsko merjenje hitrosti že danes mogoče izvajati. Prav tako je slovenska ureditev pri subjektivni odgovornosti primerljiva z ureditvijo v tujini, na primer v Franciji ali na Danskem,

"Glede Zakona o prekrških sta policija in AVP predlagali ureditev, kot jo je Slovenija že imela, pa jo je razveljavilo ustavno sodišče. Predlog bi namreč omogočal le absolutno objektivno odgovornost lastnika vozila, torej brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje in hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela," očitkom odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu.