Tako usodnega dne dizelski avto še ni dočakal #video

Nemčija je največji evropski avtomobilski trg in dom nekaterih ključnih avtomobilskih proizvajalcev na svetu. S prepovedjo uporabe dizelskih vozil grozijo v Düsseldorfu in Stuttgartu, kjer domujeta Mercedes-Benz in Porsche. Foto: Reuters

Če bo nemško sodišče na najvišji stopnji v četrtek dovolilo prepoved uporabe dizelskih vozil v posameznih mestih, bi to lahko zamajalo največji evropski avtomobilski trg. Padle bi vrednosti rabljenih dizelskih vozil, negativen vpliv bi čutili tudi proizvajalci. Mesta so sicer že sprejela številne ukrepe in omejila raven škodljivih izpustov, a naravovarstveniki - med temi predvsem nemška naravovarstvena organizacija (DUH) - s tem še niso zadovoljni.

Priziv zveznih dežel na omejitve lokalnih oblasti

Tožbo je vložila organizacija DUH, ki izpostavlja previsoko vrednost dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev glede na veljavne predpise Evropske unije. Lokalne oblasti so sprejele možnost prepovedi dizelskih vozil ob dnevih z visoko stopnjo onesnaženosti. Nemške zvezne dežele z večjim vplivom avtomobilskih proizvajalcev so vložile priziv na to odločitev in zdaj bo vrhovno upravo sodišče sprejelo končno pravno odločitev.

Protest organizacije DUH ob lanskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Foto: DUH

Za prepoved skrbi organizacija z le 243 člani

Nemško okoljevarstveno organizacijo (DUH) so ustanovili leta 1975. Razglasili so se za politično neodvisno in neprofitno organizacijo. Zavzemajo se za izkoristek obnovljivih virov, skrb za biološko raznovrstnost narave in skrb za okolje. DUH je imel leta 2016 registriranih 243 članov.

Organizacijo vodita Sascha Muller-Kraenner in Jurgen Resch, ki imata okrog 90 neposrednih sodelavcev.

Eden njihovih večjih kritikov je tudi predsednik BMW Harald Kruger. Poudaril je, da BMW izdeluje ene izmed najčistejših dizelskih motorjev na svetu in da ima dizelski motor znotraj njihove znamke iz vidika učinkovitosti ter vozniških užitkov zagotovo še lepo prihodnost.

To so ukrepi, ki so že prinesli izboljšanje ozračja

V najbolj onesnaženih nemških mestih sicer ne sedijo križem rok. V Stuttgartu so sprejeli odlok o približno 40 ukrepih, ki bi morali zmanjšati raven NOx in trdih delcev. V primeru povišane ravni onesnaženja ozračja bi podaljšali "zeleni val" na semaforjih ob najbolj prometnih ulicah, znižali bi cene za vožnjo z avtobusi in podzemno železnico ter tako spodbujali domačine, da pustijo avtomobil parkiran doma.

S podobnimi ukrepi jim je v 12 mestih oziroma okrožjih že uspelo raven nevarnih plinov znižati pod mejo EU, kar posamezne zvezne dežele navdaja z optimizmom.

Bodo programske nadgradnje motorjev zadostovale?

Proizvajalci so se proti prepovedim že borili s programskimi nadgradnjami novejših dizelskih motorjev, okoljevarstvene organizacije pa s tem niso bile zadovoljne in so lobirale tudi za učinkovitejše strojne posege v motorje standardov Euro 5 in 6. To bi lahko stalo tudi do 1.500 evrov na posamezno vozilo.

Kakšne bi bile posledice, koga bi najbolj udarile?

Danes je v Nemčiji okrog 15 milijonov vozil z dizelskim motorjem, po trditvah DUH pa raven NOx in trdih delcev presega dovoljene vrednosti v 90 nemških mestih. Morebitna prepoved za taka vozila v določenih mestih ali omejitev uporabe bi lahko precej znižala vrednosti rabljenih vozil z dizelskim motorjem in povečala stroške lizinških pogodb, ki so ji izdelali na osnovi višje preostale vrednosti vozila.

Po predvidevanjih analitične družbe ISI bi lahko petodstoten padec vrednosti vozil povzročil 1,6 milijona evrov manjši dobiček za osem evropskih in dva ameriška proizvajalca.

Pri Bernstainu so izračunali, da bi omejevanje dizelskih vozil v Evropi najbolj prizadelo koncern PSA Peugeot Citroën in Renault. Po njihovih podatkih iz leta 2016 je delež dizelskih vozil v floti Mercedesa okrog 38, pri BMW 35 in pri Volkswagnu okrog 26 odstotkov.