Opel je eden od avtomobilskih proizvajalcev z najdaljšo tradicijo na svetu. Letos mineva že 120 let, odkar je začel proizvajati avtomobile. Opel je vedno slovel kot znamka, ki je vsem omogočala dostop do inovacij. To bo ostal ključni element proizvodnje avtomobilov ob 120-letnici, ki jo bodo pri Oplu praznovali v letu 2019.
V zgodbo o uspehu, ki se je začela v Rüsselsheimu s proizvodnjo 65 ročno izdelanih vozil Opel "Patentmotorwagen System Lutzmann" leta 1899 – štiri leta po smrti ustanovitelja podjetja Adama Opla –, je bilo doslej vključenih že 70 milijonov vozil. V vsej svoji zgodovini je Opel ostal zvest poslanstvu: kar najbolj učinkoviti proizvodnji odličnih avtomobilov, ki naj bodo dostopni kar največ kupcem.
Med številnimi legendarnimi modeli, ki so jih v Rüsselsheimu razvili v zadnjih 120 letih, so tudi mejniki v avtomobilski industriji, kot so Laubfrosch, Admiral, Kadett, Rekord, Manta in GT. Obenem je Opel širokemu krogu uporabnikov omogočil tudi dostop do obsežnega seznama inovacij: prvo serijsko izdelano vozilo v Nemčiji s samonosno karoserijo iz jekla (Opel Olympia, 1935), tristezni katalizator, vključen v standardno opremo (1989), opremo vseh osebnih vozil z varnostnimi blazinami polne velikosti (1995) in uvedbo prilagodljivih IntelliLux LED® matričnih žarometov v kompaktnem segmentu z Astro (2015).
120-letnico bo Opel z uporabniki proslavil tudi tako, da bo svoji ponudbi modelov dodal posebno različico "120 let". Ta bo na voljo z različnimi modeli nemške znamke in kmalu bodo začeli sprejemati naročila. Različice "120 let" bodo opremljene z vrsto inovativnih tehnologij, odlikovali jih bodo oblikovni poudarki in številne funkcije za udobje, vključene v standardno opremo, na voljo pa bodo po posebej privlačnih cenah.
V nadaljevanju preberite opis Oplove 120-letne zgodovine in preverite posebno ponudbo nemškega proizvajalca avtomobilov.
Najprej Lutzmann, potem Doktorwagen: pionirska leta
Opel se je z nakupom tovarne motornih vozil Friedricha Lutzmanna pridružil pionirjem avtomobilizma, med katerimi so bili konec 19. stoletja Daimler, Benz in Peugeot. Spomladi leta 1899 so v Rüsselsheimu izdelali prvi Oplov Patentmotorwagen (patentirani avtomobil z motornim pogonom) "System Lutzmann". Dve leti pozneje je predelani Lutzmann zmagal na gorski dirki na Heidelberg-Königstuhl in "z veliko prednostjo pripeljal na vrh pred 16 drugimi vozili najpomembnejših nemških proizvajalcev avtomobilov". Nova industrijska panoga se je izjemno hitro razvijala. Medtem ko so bili prvi modeli neposredni nasledniki kočij s konjsko vprego, je Opel leta 1909 predstavil ultrasodoben majhen avto za izjemno konkurenčno ceno. 4/8 PS Opel Doktorwagen je že bil opremljen s štirivaljnim vrstnim motorjem, ki so ga razvili in izdelali pri Oplu. V oglasih je Opel zapisal, da je idealen za "zdravnike, veterinarje in odvetnike". Doktorwagen je bil na voljo za od 4.000 do 5.000 mark, številni drugi avtomobili, izdelani v tem obdobju, pa so stali kar 20 tisoč mark. Motorno vozilo ni bilo več samo prestižna igrača za bogate in slavne – Oplova zasluga je, da je postalo dostopna rešitev za prevoz znatno širše skupine uporabnikov.
Fotogalerija
1
/ 9
Od zelene rege (Laubfrosch) do Kadetta: množična mobilnost
Friedrich – napredoval je v glavnega inženirja in vodjo razvoja – in njegov brat Wilhelm sta leta 1924 pri Oplu uvedla proizvodnjo s tekočim trakom. Ta način za znižanje stroškov je kot prvo podjetje v Ameriki leta 1913 uvedel Ford. Opel je vedno skrbno spremljal razvoj v drugih državah. Adam Opel se je navdušil nad šivalnimi stroji v letih svojih potovanj po Franciji, pozneje je za velik zagon proizvodnje avtomobilov v Rüsselsheimu poskrbel System Darracq. Brata Opel sta na trg poslala inovativen model 4/12 PS Laubfrosch (zelena rega). Dvosedežnik z največjo hitrostjo 60 km/h je bil, zahvaljujoč proizvodnji s tekočim trakom, na voljo za 3.900 "zlatih mark". Nekoliko pozneje je "avto za vsakogar" stal 1930 "reichsmark". V naslednjih letih je na osnovi tehnologije modela Laubfrosch nastala vsa družina vozil. Skupno so do leta 1931 izdelali 119.484 modelov Opel 4 PS.
Kar so ti revolucionarni avtomobili pomenili za dvajseta leta 20. stoletja, je bil za trideseta Kadett. Avtomobilski razvoj je napredoval z ogromnimi koraki. Kadett je zamenjal uspešni model Opel P4 in uvedel samonosno jekleno karoserijo, posamezno vzmetenje prednjih koles, štirivaljni štiritaktni motor in hidravlične bobnaste zavore. Cene so bile znatno nižje kot pri neposrednih tekmecih. Leta 1938 je bila "normalna" limuzina Opel Kadett na voljo za dostopnih 1.795 mark.
Imenu Kadett so znova vdihnili življenje leta 1962 in Opel je s Kadettom A letvico znova postavil znatno više. Medtem ko je večina tekmecev še vedno uporabljala dvotaktni ali zračno hlajeni zadaj nameščeni motor, je novinec zablestel z udobjem vodno hlajenega štirivaljnega motorja, tihim štiristopenjskim menjalnikom in karoserijskimi izvedbami od kupeja do karavana.
Fotogalerija
1
/ 9
Od Olympie Rekorda do modelov KAD: razcvet blaginje
Prvi povsem novi Opel po vojni je bila Olympia Rekord, ki je s tako imenovanim pontonskim oblikovanjem karoserije in s kromom obdanim žrelom morskega psa na maski napovedovala novo dobo. Poteze oblikovanja so se zgledovale po velikih ameriških limuzinah, kar je bilo idealno za začetek novega gospodarskega čudeža. Kdor je uspešen, to s ponosom tudi pokaže. Obenem je Olympia Rekord Caravan uvedla še nov tip vozila – živahen karavan za vso družino. Leta 1954 je na ceste zapeljal povsem novi Opel Kapitän, Opel Rekord P2 se je predstavil leta 1960, leta 1963 pa jima je sledil še Rekord A s kolutnimi zavorami in kmalu nato še s šestvaljnim motorjem. Kot kupe, karavan in limuzina je bil srednje veliki Rekord ne glede na karoserijsko izvedbo sinonim za novi srednji razred mlade Zvezne republike Nemčije. Do leta 1965 so pri Oplu izdelali 882.433 Rekordov A. Ta uspeh je odprl vrata za "veliko trojico" – modele Kapitän, Admiral in Diplomat ali na kratko "KAD" –, ki so bili v razkošnem razredu na voljo leta 1964. Za edinstveno raven udobja je pri drugi generaciji modelov KAD poskrbela legendarna zadnja os de Dion. Z Rekordom C je nato Opel leta 1968 uvedel tudi varnostni volanski drog. Inovacije so bile v skladu z vse gostejšim prometom.
Fotogalerija
1
/ 5
Od Opla GT do Calibre: nov športni obraz
Opel je junija 1964 kot prvi evropski avtomobilski proizvajalec odprl sodoben oblikovalski studio. Samo leto pozneje so na avtomobilskem salonu v Frankfurtu 1965 predstavili prvi konceptni avto evropskega proizvajalca – Experimental GT. Že čez nadaljnjih 36 mesecev je bil pri Oplovih trgovcih na voljo Opel GT iz serijske proizvodnje in legenda med športnimi avtomobili je bila rojena. Tehnologija množične proizvodnje je omogočila, da so si ga lahko privoščili številni kupci, GT je bil naslednja prodajna uspešnica iz Rüsselsheima. Podjetje se je tega pristopa držalo tudi v prihodnjih letih. Manta si je ob prihodu na trg leta 1970 tehnologije delila z Ascono, Calibra pa si je sposodila Vectrine tehnologije leta 1989. Calibra Turbo 4 x 4, najzmogljivejša različica v ponudbi modela, ki je postal svetovni prvak v aerodinamiki (z zračnim uporom Cd 0,26), je razvila 204 KM in je navdušila z zmogljivostjo dvakrat dražjih športnih avtomobilov.
Fotogalerija
1
/ 7
Od Corse do Ampere: prodajne uspešnice in uvajalci trendov
Leta 1982 je Oplu uspel veliki met z majhnim avtomobilom. Corsa A je zaokrožila ponudbo znamke in lepo dopolnila Kadetta. Corsa je na osupljiv način prikazala, kako je mogoče izkoristiti majhen prostor brez kompromisov pri uživanju v vožnji ali stroških uporabe. Vsaka generacija Corse (od A do E) je naredila nov korak in nadaljevala demokratizacijo individualne mobilnosti. Doslej je bilo registriranih skoraj 14 milijonov Cors. Naslednje leto sledi nova generacija, ki bo poskrbela za novo poglavje zgodbe o uspehu – s povsem električno različico Corse.
Tako kot je Corsa oblikovala segment majhnih avtomobilov, Zafira od leta 1999 določa segment kompaktnih enoprostorcev s prostorom za sedem oseb. Tretja vrsta sedežev, ki povsem izgine pod dno prtljažnika, je preprosto genialna poteza. Lastniki konkurenčnih modelov morajo preliti kar nekaj znoja, če želijo odstraniti težke dodatne sedeže in tako povečati prtljažnik. V 4,32 metra dolgi Zafiri se preprosto namesti sedem oseb, kompaktni enoprostorec pa se v nekaj sekundah prelevi v dostavno vozilo, saj je mogoče z nekaj potezami poklopiti sedeže in zagotoviti 1,56 metra dolg in 1,15 metra širok prostor za tovor s skupno prostornino do 1.700 litrov. Trenutna Zafira je mojstrica preobrazbe, saj ji sistem sedežev Flex7®Plus zagotavlja dva značaja: lahko je dostavnik ali salon na kolesih.
Po poti uvajanja trendov Corsi in Zafiri od svetovne premiere na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 2009 sledi še en model: Opel Ampera, avto, ki na novo definira električno mobilnost. Avto leta 2012 deluje z električnim pogonom, na krovu pa ima tudi lasten pogonski vir s podaljševalnikom dosega. Tako je Ampera prav tako neodvisna od polnilnih postaj kot običajen osebni avto. Na avtomobilskem salonu v Parizu leta 2016 je Opel predstavil naslednjo generacijo električnega avta. Po zaslugi najsodobnejšega baterijskega akumulatorja s 60 kWh lahko Ampera-e s povsem električnim pogonom prevozi 520 kilometrov (skladno s ciklom NEDC). Elektromotor s 150 kW/204 KM poskrbi, da pospeši kot športen avtomobil. Naslednji električni avto iz Rüsselsheima bo sledil že prihodnje leto in elektromobilnost bo dobila nov pospešek s Corso-e, ki bo poskrbela, da se bo niša za redke kupce spremenila v široko dostopnost na cesti.
Fotogalerija
1
/ 7
Od Astre do Insignie: nova učinkovitost
S trenutno generacijo Astre je Opel leta 2015 odkril novo lahkotnost bivanja. Kompaktno vozilo tehta do 200 kilogramov manj od prehodnice. Ponudba motorjev sledi strategiji zmanjševanja delovne prostornine ("downsizing"): manjša prostornina in turbopolnilnik zagotavljata manjšo porabo goriva in večjo učinkovitost. Astra je prvič na voljo z izjemno učinkovitim trivaljnim bencinskim motorjem z neposrednim vbrizgom in revolucionarnimi matričnimi žarometi IntelliLux LED®. Inovativni sistem spreminja noč v dan brez slepljenja drugih udeležencev v prometu – edinstvena funkcija v kompaktnem segmentu! Astra je prepričala uporabnike in strokovnjake, zato so ji podelili naziv evropski avto leta 2016.
Insignia A je kot prvi Opel že leta 2008 uvedla prepoznavanje prometnih znakov in je na voljo z inteligentnim sistemom osvetlitve AFL+. Tako kot Astra je tudi druga generacija Oplove admiralske ladje zaradi učinkovitosti izgubila nekaj kilogramov. Insignia nove generacije je lažja, varčnejša in obenem prostornejša. Posebna značilnost modelov Insignia GSi, Country Tourer, Grand Sport in Sports Tourer je štirikolesni pogon s prilagoditvijo vektorjev navora, ki glede na vozne razmere v delčku sekunde individualno pospeši posamezno zadnje kolo. Opel Insignia je prvo vozilo velikoserijskega proizvajalca s to tehnologijo v segmentu srednje velikih avtomobilov.
Foto: Opel
Od Mokke do Grandlanda X: fenomen športnih terencev
SUV je magična beseda tega trenutka v avtomobilski industriji. Uporabniki želijo sedeti malce višje in imeti boljši pregled ter uživati tako na dolgih potovanjih kot v dogodivščinah. Opel je zelo zgodaj prepoznal ta trend in se že leta 2012 odzval z edinstveno ponudbo v segmentu B. Manjša kompaktna Mokka je na voljo tudi s štirikolesnim pogonom in je že od vsega začetka izjemno priljubljena. V kompaktnem razredu sta se ji leta 2017 pridružila še Crossland X in Grandland X. Vsi člani družine X so na voljo z aktivnimi sedeži s potrdilom AGR (Akcija za zdrav hrbet). Ergonomski in udobni sedeži so del Oplovih genov že zelo dolgo – že pred 120 leti je bil Oplov Patentmotorwagen "System Lutzmann" ponosno opremljen z usnjenim oblazinjenjem.
2019 pa ni posebno leto za družbo Opel samo zaradi 120-letnice svojega ustvarjanja vozil s strelo na maski pred motorjem, ampak tudi, ker namerava nemški proizvajalec avtomobilov bliskovito pospešiti elektrifikacijo svojih modelov. V prvi polovici leta je Opel začel sprejemati naročila za dva svoja elektrificirana modela – električno različico nove Corse in športnega terenca Grandlanda X s priključno hibridnim pogonom. "Opel bo električen!" pravi Oplov izvršni direktor Michael Lohscheller. "To smo napovedali že ob predstavitvi našega strateškega načrta PACE! in zdaj načrte izpolnjujemo."
Letos bo za dodaten zagon pri Oplu še posebej poskrbela nova Corsa. Prodajna uspešnica, ki je na trg prišla leta 1982, je povsem nova, prvič pa bo na voljo v električni različici. Lohscheller obljublja tudi konkurenčno ceno: "Nova Corsa bo omogočila električno mobilnost številnim uporabnikom – to bo pravi električni avto za ljudi."
Priključni hibrid Grandland X, ki ga bodo letos začeli izdelovati v Oplovi tovarni v Eisenachu v Nemčiji, bo namenjen kupcem, ki si želijo več prostora in občutek športnega terenca. Hibridni pogonski sistem bo razvil moč, enakovredno 300 "konjem", dopolnjevala pa ga bo tehnologija e-štirikolesnega pogona.
Kot električno vozilo s paketom akumulatorskih baterij bo leta 2020 na voljo povsem novi srednje veliki dostavnik Vivaro. Prav tako bodo leta 2020 začeli izdelovati v kategoriji kompaktnih športnih terencev izjemno uspešno Mokko X, in sicer tudi v povsem električni različici. "V elektrifikacijo palete modelov smo usmerili vse svoje moči," pravi Lohscheller.
