Torek, 12. 3. 2019, 7.06
5 let, 9 mesecev
Sistemska past vse bolj očitna: Razvpite boeinge ustavila tudi Evropa
Uporabo novega boeinga 737 max je do zdaj prepovedalo 27 letalskih prevoznikov in letalske agencije več držav, tudi Kitajska in zdaj še Evropa.
Kot smo poročali že včeraj, je druga tragična nesreča z novim boeingom 737 max 8 v pol leta močno pretresla letalsko industrijo. Letalo je bilo za Boeing velika prodajna uspešnica, a se je zdaj znašlo pod pritiski novih varnostnih pregledov. Letalski nesreči v Indoneziji in Etiopiji sta si bili namreč zelo podobni; obakrat je pilot po vzletu zaprosil za vrnitev na letališče in v nekaj minutah izgubil nadzor nad letalom.
Američani zaupajo, Azijci in Evropejci ne
Nekatere letalske družbe še naprej zaupajo usposobljenosti svojih pilotov in varnosti boeingov, zato jih niso umaknile. To na primer velja za družbo American Airlines. Tudi ameriška letalska agencija FAA ne načrtuje ukrepa proti temu ponosu ameriškega letalstva.
Na drugi strani so med prvimi celotno domačo floto teh letal prizemljili Kitajci. Sledilo jim je še več družb, prav tako tudi držav oziroma njihovih pristojnih letalskih agencij. Do zdaj je ta tip Boeingovega letala prizemljilo 27 prevoznikov in tudi več držav.
Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je danes sporočila, da bo ob 20. uri po srednjeevropskem času zaprla evropski zračni prostor za letala boeing 737 max po dveh smrtonosnih nesrečah tega tipa letala v petih mesecih. Odločitev so sprejeli po tem, ko so ta letala v svojem zračnem prostoru prepovedali Britanci in Nemci.
Boeing je za letalo 737 max prejel že več kot pet tisoč naročil. V uporabi jih ima že okrog 53 prevoznikov, kar pomeni od 300 do 350 letal.
Del letalskega priročnika v razbitinah boeinga v Etiopiji
Ko letalo "misli", da bo izgubilo vzgon, pilotu pa ne uspe izklopiti sistema
Pri obeh nesrečah se je letalo vzpenjalo zelo neenakomerno, kar nakazuje na težave z novim sistemom proti preprečevanje izgube vzgona (tako imenovani "stall", navadno se pojavi zaradi premajhne hitrosti letenja, ledu na krilih, pretok zraka prek kril ne zagotavlja aerodinamičnega vzgona …).
Pri nesreči v Indoneziji je okvara senzorja sporočala računalniku napačne podatke o višini in nagibu letala, zato je avtopilot ves čas poskušal potisniti nos letala navzdol (za pridobivanje hitrosti, prvi ukrep v vsakem letalu pri nevarnosti izguba vzgona), pilota pa sta poskušala nos dvigniti in preprečiti strmoglavljenje. To potrjuje podatke o stalnem nihanju hitrosti vzpenjanja, ki so bili značilni tudi za tragični polet v Etiopiji.
Sistem sicer omogoča izklop, a očitno obstaja možnost, da piloti boeingov 737 max niso dovolj dobro poučeni o tem ukrepu oziroma se v stresni situaciji ne odzovejo ustrezno. Letalo morajo reševati na zelo majhni višini, kjer nimajo skoraj nobenega manevrskega prostora in po za zdaj zbranih indicih bi bil lahko to vzrok obeh tragičnih nesreč. Preiskovalci v Etiopiji so včeraj sicer našli obe črni skrinjici, ki bosta te mogoče vzroke za nesrečo že lahko potrdili ali ovrgli.
Kdo so naročniki Boeingovega letala 737 max:
11