Torek, 3. 1. 2023, 22.25
1 leto, 10 mesecev
Norveška - deset let razvoja elektromobilnosti in novi izzivi
Novi davki za Norvežane: brez pretresa ali nova realnost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,08
14
Približno vsak peti avtomobil na Norveškem je danes že električni. Med lani novimi prodanimi jih je bilo takih skoraj 80 odstotkov.
Norveška je z naskokom vodilna država pri uvajanju električnih avtomobilov, ti pa bi lahko prodajo novih vozil popolnoma prevzeli že leta 2025. Lani so bili štirje od petih prodanih avtomobilov v povprečju že električni, nekaj skrbi pa trgovcem prinaša nova davčna politika na osnovi mase vozil, enako tudi 25-odstotni DDV za "električarje" nad 47 tisočaki. Norveška država je bila lani zaradi teh davčnih olajšav ob 3,7 milijarde evrov.
Norveška je s 5,5 milijona prebivalcev razmeroma majhna država in tudi kot avtomobilski trg se zato ne more primerjati s tistimi največjimi, na primer Nemčijo, kaj šele Kitajsko. Norveški pa je kot državi, kjer bogastvo prihaja tudi iz naftnih virov, uspelo kar najbolj udejanjiti razvoj elektromobilnosti.
Zagotovili so ugodnosti in poskrbeli za ključni temelj: razširjeno in učinkovito polnilno infrastrukturo
Norveški je sicer to uspelo zaradi številnih objektivnih razlogov: država je bogata, tudi življenjski standard je visok. Klasični avtomobili so visoko obdavčeni, zato so tudi električna vozila cenovno razmeroma dostopna. Z več davčnimi olajšavami (brezplačne cestnine, parkirišča …) jim je uspelo, da so jih približali Norvežanom, in to kljub dejstvu, da mrzli skandinavski zimski meseci niso po volji baterijskim vozilom.
Pri tem je pomagala naložba v polnilno infrastrukturo, saj imajo Norvežani ob svojih cestah kar 5.600 hitrih polnilnic. Samo lani so postavili 1.500 novih.
Tesla ostaja vodilna znamka na norveškem avtomobilskem trrgu.
Bilanca desetih let: tržni delež električnih avtomobilov z 2,9 na 79 odstotkov
Med novimi avtomobili je lani delež električnih na Norveškem narastel na 79,3 odstotka. Pred desetletjem je znašal komaj 2,9 odstotka, predlani pa še 65 odstotkov. Rast tržnega deleža je izjemno hitra. V povprečju so bili torej lani štirje od petih prodanih novih avtomobilov že električni. Do leta 2025 bi lahko na Norveškem že končali prodajo novih avtomobilov z bencinskim motorjem in tudi hibridnimi pogoni. Hyundai na primer na Norveškem prodaja le še svoje električne modele.
Med vso floto norveških registriranih avtomobilov je delež električnih že skoraj 21-odstoten (20,9 odstotka).
Najuspešnejša Tesla in Volkswagen
Med znamkami je bila lani spet najuspešnejša Tesla z 12,2-odstotnim, drugi pa Volkswagen z 11,6-odstotnim tržnim deležem. Med posameznimi modeli so bili na vrhu tesla model Y, volkswagen ID.4 in škoda enyaq. Med prvimi desetimi so načeloma le električni modeli. Pri volvu XC40 je 95 odstotkov prodanih pomenila električna različica.
1. tesla model Y: 17.356
2. volkswagen ID.4: 11.561
3. škoda enyaq: 7.133
4. BMW iX: 6.127
5. volvo XC40: 5.507 (5.279 električnih)
6. hyundai Ioniq 5: 5.044
7. audi Q4 e-tron: 4.928
8. audi e-tron: 4.740
9. polestar polestar 2: 4.692
10. ford mustang mach-E: 4.226
Norvežani so poskrbeli za temelje elektromobilnosti in ob svoje ceste postavili veliko število tako klasičnih kot tudi hitrih polnilnic.
Pomemben vir norveškega blagostanja izvira iz nafte, sredstva pa pospešeno usmerjajo v dekarbonizacijo države.
Konec lanske jeseni je prisotne na slovenski konferenci Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS) pozdravil tudi Peter Haugneland iz norveškega združenja lastnikov električnih vozil. To je nevladna organizacija, v kateri je zaposlenih 50 ljudi, vanjo pa včlanjenih okrog 120 tisoč lastnikov električnih avtomobilov.
Norvežani imajo torej pri 5,5 milijonih ljudi registriranih okrog 2,9 avtomobilov. Več kot pol milijona je že električnih. Pri tem zelo dobro izkoriščajo tudi naravne danosti. Norvežani letno proizvedejo 155 teravatnih ur električne energije (TWh) in sicer 89 odstotkov iz vode in deset odstotkov iz vetra. Kar 99 odstotkov norveške elektrike torej izvira iz obnovljivih virov. Na drugi strani letno proizvedejo 49 milijonov ton CO2 izpustov, od tega jih cestni transport prispeva 17 odstotkov.
“Letos smo med 16 tisoč lastniki izvedli anketo in 95 odstotkov je bilo zadovoljnih z izbiro električnega avtomobila. Ugotovili smo, da imajo skoraj vsi, to je 97 odstotkov, svoje zasebno domače parkirišče s polnilnico, a da jih kljub temu občasno 90 odstotkov uporablja tudi hitre polnilnice,” je povedal Haugneland.
Zato Norvežani še naprej pospešeno gradijo polnilno infrastrukturo. Ob 7.500 kilometrov glavnih cest je želela vlada v povprečju postaviti hitro polnilnico na vsakih 50 kilometrov. Ta načrt so že skoraj izpolnili. Ko bo na cestah milijon električnih vozil, bodo namesto današnjih pet tisoč potrebovali že skoraj devet tisoč hitrih polnilnic.
Nič več velike izgube za proračun, Norveška pripravlja nove davke
Visoka rast deleža električnih avtomobilov in s tem učinkovitega nižanja neposrednih ogljičnih odtisov pa je za Norvežane prišel za visoko ceno. Ker so električni avtomobili manj obdavčeni od tistih z bencinskim ali dizelskim motorjem, v državno blagajno letno pride več kot 39 milijard norveških kron, to je 3,7 milijarde evrov.
Primer: kdor je lani na Norveškem kupil električnega porscheja taycana turbo S, ga je ta stal vsaj 1,7 milijona kron (160 tisoč evrov). Če bi kupil primerljivo vozilo z bencinskim motorjem, bi ta skupaj z višjim davkom stal več kot 2,1 milijona kron (200 tisoč evrov).
Norveška vlada pripravlja nov sistem obdavčitve, ki bi za vse avtomobile temeljil na njihovi masi. Ker so električni avtomobili v primerjavi s klasičnimi težji, bi jih to nemudoma tudi znatneje obdavčilo. Za nove električne avtomobile s ceno vsaj 500 tisoč kron (47.500 evrov) bodo uvedli tudi 25-odstotni DDV.
"Električni avtomobil je za Norvežane že postal nova realnost …"
Kljub razvoju elektromobilnosti in tudi polnilne infrastrukture so težave za norveške voznike tudi podobne tistim iz preostalih evropskih držav. Med temi je za zdaj nezmožnost plačila polnjenja neposredno z bančno kartico, kar od uporabnikov zahteva več različnih aplikacij oziroma kartic.
"Električni avtomobil je za Norvežane postal nekaj vsakdanjega, zato moramo nanje začeti gledati drugače tudi z davčnega vidika. Prepričani smo, da bodo električni avtomobili ostali zanimivi. Kot država pa se moramo zdaj temeljiteje posvetiti drugim področjem, eno od takih je promet s težkimi tovornimi vozili," je za Reuters povedal Johan Vasara z norveškega prometnega ministrstva.
14