Več denarja ali ambicioznost? Avstriji uspeva, Sloveniji še ne.

Christian Peter je eden ključnih ljudi pri avstrijskem društvu elektromobilnosti in tudi član vodstva mednarodne organizacije GEVA. Foto: EMC Austria Prav gotovo bi se Slovenija z Avstrijci lahko primerjala na razvojnem podjetniškem področju. Avtomobilski dobavitelji razvijajo naslednje dele hibridnih in električnih pogonov, prav tako imamo v Sloveniji tudi specializirana podjetja za razvoj izključno produktov iz elektromobilnosti. Na primer Elaphe, Metron Inštitut in podobno.

Toda z izjemo skandinavskih držav je Avstrija v Evropi med vodilnimi pri deležu električnih pogonov med vsemi novo prodanimi avtomobili na trgu. Letos do konca oktobra je delež električnih znašal že skoraj 15 odstotkov (14,9 odstotka), kar je več kot deset odstotnih točk več kot v Sloveniji. V enem letu se je prodaja električnih avtomobilov v Avstriji povečala za slabih 13 odstotkov.

Avstrijci so letos kupili več kot 3.700 Teslinih modelov Y, ki je za škodo octavio drugi najbolje prodajani avtomobil. Avstrijci zaradi naravnih danosti in ambicioznih projektov nadpovprečno dobro uveljavljajo pridobivanje obnovljivih virov energije, pri njih je doma tudi nekaj razvojno uspešnih zagonskih podjetij s področja elektromobilnosti. Tudi polnilna infrastruktura je na zavidljivi ravni.

"Trg raste tako kot praktično povsod po Evropi, kar velja tako za trg novih kot tudi rabljenih avtomobilov. Tudi politika ima zdaj jasno določeno strategijo, kako stanje še izboljšati in do leta 2030 domačo elektriko dobiti le še iz obnovljivih virov," je v pogovoru za Siol.net povedal Christian Peter iz avstrijskega društva lastnikov električnih avtomobilov, ki je član uprave tovrstnega globalnega združenja GEVA.

Prodaja novih avtomobilov po pogonu v Avstriji (jan.-okt. 2022):

Top 10 novih avtomobilov v Avstriji (jan.-okt. 2022):

Odločitev Evropske unije, da z letom 2035 dovoli le še prodajo novih avtomobilov brez neposrednih izpustov, je naletela na različne odzive. Kakšno je vaše stališče do tovrstne strategije, kako realna je?

To je bil predvsem pomemben politični signal, ki je podprl že prej objavljene strategije določenih avtomobilskih znamk. Mislim, da je bil koristen, a da ga sploh ne potrebujemo. Zakaj? Že za nekaj let pred tem je tako spremembo napovedal Ford, prav tako koncern Stellantis in podobno. Kot globalno združenje smo tudi v tesnih odnosih z organizacijo ACEA. Prejšnji predsednik je zelo jasno podpiral agendo elektromobilnosti, kar je zdaj, ko je na čelu organizacije predsednik BMW, nekoliko manj izrazito. Na koncu bo svoje povedal trg. Prepričan sem, da se bo razvoj elektromobilnosti zgodil ne glede na omejitve evropske politike.

Brati Kreisel, ki so ustanovili podjetje za razvoj baterijskih in polnilnih sistemov. Foto: Kreisel Electric

Tesla model Y je drugi najbolje prodajani avtomobil v Avstriji, do konca oktobra je bila uspešnejša le škoda octavia. Foto: Gašper Pirman

Kaj bi se moralo za te spremembe zdaj zgoditi oziroma od česa je odvisen razvoj?

Po ocenah strokovnjakov smo le še nekaj let oddaljeni od cenovne izenačitve avtomobilov z električnimi in klasičnimi motorji. Za številne uporabnike so celotni lastniški stroški že danes lahko nižji. To pa se bo le še izboljšalo, še posebej ob domači fotovoltaiki in podobnem. Mislim, da se bo dolgoročno cena električne energije nižala. Tudi nakupna cena obeh energij naj bi se izenačila okrog leta 2024 ali 2025. Kot sem že dejal, na koncu tovrstne omejitve prodaje iz Evropske unije sploh ne bodo potrebne, saj z ekonomskega vidika nakup avtomobila s termičnim motorjem ne bo več smiseln. Nakupna cena električnega avtomobila bo nižja, nižji bodo tudi redni stroški z energijo in vzdrževanjem.

Top 10 električnih avtomobilov v Avstriji (jan.-okt. 2022):

Kdaj pričakujete dokončni preboj tako v Evropi kot v Avstriji?

Ko prodaja električnih avtomobilov doseže od 12 do 15 odstotkov trga, se začne trg samodejno širiti in poti nazaj ni več. Tako pravijo analitiki. Okrog leta 2016 sem v Avstriji v enem dnevu videl komaj kakšen električni avtomobil. Ko sem se odpravil v Oslo, sem jih že med petminutno hojo iz hotela do železniške postaje naštel več kot trideset. Kar malo sem jim zavidal. Toda danes je položaj v Avstriji že tak, kot je bil takrat v Oslu. Smo na isti poti, le z nekajletnim zamikom. Ljudje vidijo, da je sosed kupil električni avtomobil in da z njim uspešno sobiva. S tem dobijo zaupanje v tehnologijo, enako tudi z vse več polnilnicami, ki jih vidijo ob cestah.

Eno izmed hitrih polnilnic na avstrijskem podeželju smo izkoristili med vožnjo proti Grossglocknerju. Foto: Gregor Pavšič

V Avstriji je letos delež električnih avtomobilov dosegel že skoraj 15 odstotkov. Kakšne so razmere na trgu?

Dve tretjini vseh novih avtomobilov kupijo javne osebe. Do zdaj so 80 odstotkov kupcev električnih avtomobilov kupila podjetja. To se je letos spremenilo, ker je država za podjetja umaknila nekaj spodbud.  Tudi zato je letos delež električnih vozilih med pravnimi in fizičnimi kupci postal podoben. Avstrijska javnost je v preteklosti opozarjala, da električnega avtomobila ne kupi skoraj noben fizični kupec. Toda to ni res, saj je treba pogledati tudi trg rabljenih avtomobilov. Več kot polovico rabljenih registrirajo fizične stranke. Ta trg je lani zrasel za več kot sto odstotkov.

Kaj pa polnilna infrastruktura?

Nazadnje sem videl podatek o več kot 13.200 polnilnicah. Imamo tudi dobro kombinacijo hitrih in klasičnih polnilnic, gradi se tudi mreža ultrazmogljivih polnilnic. Določeno zanimanje so pokazala trgovska središča, ki bodo vlagala v polnilno infrastrukturo. Tudi vlada je na tem področju aktivna in odločena, da stanje še izboljša. Nova evropska strategija o alternativnih pogonih, ki bo zahtevala širitev infrastrukture glede na prodajo avtomobilov, bo pri tem prav tako pomagala.

Na drugi strani imamo v Avstriji še vedno obračunavanje uporabe polnilnic glede na čas polnjenja, ne glede na uporabljene kilovatne ure elektrike. Na to temo je zdaj spet potekala javna razprava in vsi smo se strinjali, da je potrebna sprememba. O nekaj podrobnostih se moramo še dogovoriti, a to se bo zagotovo zgodilo. O tem se sicer pogovarjamo že več let in do zdaj ni bilo večjega zanimanja, se je pa to zdaj vendarle spremenilo. Predvsem Smatrics kot vodilni ponudnik polnilne infrastrukture v Avstriji je trenutno najbolj zainteresiran za to spremembo.

Je uspešna prodaja odvisna od neposrednih finančnih spodbud?

Za uradne subvencije je pred kratkim zmanjkalo proračuna. Pred več kot štirimi tedni so mi na pristojnem ministrstvu zagotovili, da bodo proračun povečali, a za zdaj se to še ni zgodilo. Trenutno torej subvencij sploh ni, imamo pa nekaj davčnih ugodnosti, na primer tudi pri bonitetah za službena vozila. Verjamem, da se bo tudi položaj glede subvencij uredil.

Kako električno smer avtomobilske prihodnosti sprejema avstrijska javnost?

Tudi pri nas potekajo podobne razprave kot praktično v vseh evropskih državah. Na srečo ti pomisleki niso tako glasni oziroma razvpiti kot v sosednji Nemčiji. Saj veste, to so pomisleki, da prihaja večina elektrike trenutno še iz premoga, da naj bi bile stare baterije bolj nevarne od jedrskih odpadkov in podobno. Na srečo lahko takim obtožbam odgovarjamo z nasprotujočimi dejstvi in v Avstriji se je tako že uveljavila dokaj objektivna slika glede današnje ter predvsem prihodnje elektromobilnosti. Zato so tudi pomembni naši javni nastopi, tako v lokalnih medijih kot tudi na različnih srečanjih.

Zanima me, kako ocenjujete strategije in sprejete zakone trenutne avstrijske vlade?

Lani se je na političnem področju zgodil pomemben preboj. Veljati je začel zakon za povečevanje električne energije iz alternativnih virov. Do leta 2030 bo imela Avstrija vso doma izdelano elektriko, v povprečju je sicer nekaj na letni ravni tudi že uvozimo, že iz obnovljivih virov. To seveda zahteva veliko nadgradnjo sistemov za solarno in vetrno energijo, ob tem pa še nekoliko boljši izkoristek hidro- in bioenergij. Vlada je prepričana, da lahko to do konca desetletja uresniči. Najpomembneje je, da smo dobili zakon z jasno časovnico, kako naj ta nadgradnja trenutnega celotnega sistema poteka. Imamo natančne številke, koliko več energije iz sonca ali vetra potrebujemo, in temu moramo slediti.

V Sloveniji se pri tistih, ki želijo doma postaviti fotovoltatiko, pogosto zaplete pri birokraciji. Je v Avstriji kaj bolje?

Z vidika birokracije se je marsikaj izboljšalo. To velja predvsem za lastnika zasebne nepremičnine, ki želi na streho postaviti fotovoltaiko. Celoten postopek je postal krajši in manj zapleten. Čas za gradnjo polja z vetrnicami želijo skrajšati s petih na dve leti. Žal pa je tudi pri nas trenutno pomanjkanje materiala in tudi delavcev, ki bi te naročene fotovoltatike lahko postavljali. V praksi zato prav veliko hitreje še ne gre. Rast energentov je pričakovano med Avstrijci sprožila veliko zanimanje za alternativne vire in to je seveda spodbudno. Vse gre v pravo smer, le da trenutno še ne dovolj hitro.

Največje polje solarnih celic so napovedali na poljih pri Nickelsdorfu na vzhodu države. Je ta projekt že končan?

Pri Nickelsdorfu sta dejansko dva velika projekta. Prvi je velika solarna plantaža na neizkoriščenem delu zemljišča, drugi zanimiv projekt pa je združil solarne celice in kmetijske površine. Tako nam ni treba iskati le sekundarnih zemljišč, temveč lahko solarna polja postavimo tudi nad določenimi kmetijskimi površinami. Eden takih primerov so bile solarne celice nad vinogradom, ki je tako dobil tudi zaščito pred vremenskimi vplivi.