Največji strah in tabu: račun bi bil lahko tudi astronomski

V mestih so javne polnilnice z izmeničnim tokom. Cenejše so kot tiste ob avtocestah, a polnjenje je zato dolgotrajno. Primerne so za tiste, ki imajo v mestu tudi sicer daljše opravke. Foto: Gregor Pavšič "Če že komu, potem električnega avtomobila ne bi svetoval prebivalcem blokov," je v intervjuju za Siol.net prejšnji teden poudaril Andrej Pečjak, eden od pionirjev elektromobilnosti v Sloveniji. Tudi sami smo že večkrat poudarili, da se med potencialnimi in obstoječimi lastniki električnih vozil večajo razlike med tistimi, ki polnijo doma, in tistimi, ki te možnosti nimajo.

Zato sem se odločil tisoč kilometrov z električnim peugeotom e-208 tokrat prevoziti, ne da bi enkrat samkrat uporabil domačo hišno polnilnico. Prevozil sem "tisočaka", uporabljal različne tipe javnih polnilnic, ob tem pa se namenoma nisem ukvarjal z zamudnim iskanjem brezplačnih. Po tisoč kilometrih je povprečna poraba z električno dvestoosmico znašala 16 kilovatnih ur (kWh) in za polnjenja na tej poti sem odštel 41 evrov.

Torej 4,1 evra na sto prevoženih kilometrov. Priznam, pričakoval sem slabši rezultat.

Avtomoto Bencin, dizel, kdaj pa elektrika? Pečjak odgovarja dvomljivcem.

Polnilnica na ulici blizu bloka v veliko pomoč

Pri tem moram takoj poudariti naslednje. Živim v bloku na Vrhniki, kjer je zunaj na ulici že postavljena polnilna postaja. Odkar ni več brezplačna, na njej ni več pretirane gneče. Ni ravno "moja", tako da se ne morem zanesti na to, da me bo zvečer čakala prosta. Na tisoč kilometrov dolgi vožnji sem tudi pazil, da nisem po nepotrebnem uporabljal najdražjih polnilnic. Cene za elektriko se namreč močno razlikujejo.

Natančno polovico potrebne elektrike sem prejel na polnilnicah z izmeničnim tokom (AC), preostalo pa na močnejših polnilnicah z enosmernim tokom (DC).

Pregled polnjenj v tisoč kilometrih:

Hitre polnilnice ob avtocesti so večinoma proste, saj so tu polnjenja kratkotrajna. Vseeno pa bo treba dolgoročno povečati tudi njihovo število, saj se na njej lahko istočasno z enosmernim tokom DC polni le eno vozilo. Foto: Gregor Pavšič

Pred blokom za sto kilometrov dosega 2,7 evra

Čeprav se cene med polnilnicami razlikujejo, je po tisoč kilometrih pomemben le končni znesek. Voznik lahko spretno krmari med različnimi polnilnicami. Na dražjih, močnejših in "hitrejših" polni manj časa, in to takrat, ko je na poti in se mu mudi. Na preostalih, ko ima daljši opravek, mora avtomobil polniti dlje.

Nekaj primerov. Na polnilnici pred blokom je potrebna preprosta aktivacija s telefonskim klicem. Treba se je prehodno registrirati in prednaložiti sredstva, nato aplikacije ali kartice niso več potrebne. Ena kWh elektrike je na tej polnilnici stala 17 centov. Cena vključuje tudi neizogibnih 30 centov priključnine, kar se zdi v nekaterih sistemih precej izsiljen strošek. Ob povprečni porabi 16 kWh bi sto kilometrov dosega stalo 2,7 evra.

To je sicer občutno več, kot bi zanje plačali na domači vtičnici, a obenem okvirno trikrat manj, kot bi stalo sto kilometrov z bencinskim motorjem.

Ob avtocesti za sto kilometrov dosega polnim 15 minut

Pot z Vrhnike proti slovenski obali. Ob avtocesti krajši postanek, saj je tu elektrika že precej dražja. Ena kWh stane 30 centov, torej skoraj dvakrat toliko kot doma pred blokom. Je pa moč neprimerno večja. Za sto kilometrov sem moral polniti 15 minut, doma pred blokom za enako količino elektrike avtomobil polnim uro in 45 minut.

Foto: Gregor Pavšič

Ups, polnilni kabel z najmočnejše polnilnice sem hitro odklopil

Na Kozini še preizkus precej močnejših polnilnic DC, ki zmorejo tudi moč polnjenja več kot 100 kilovatov. Prav na teh polnilnicah pa se lahko voznik najbolj opeče. Razmerje med realno močjo oziroma hitrostjo polnjenja ter ceno namreč ni najbolj ugodno.

Voznik mora spremljati avtomobil. Če ta res izkoristi velik del razpoložljive moči polnilnice (navadno pri pretežno prazni bateriji, pri napolnjenosti od 30 do 50 odstotkov), je priklop še smiseln. V mojem primeru pa je bila moč polnjenja le okrog 70 kilovatov. To pomeni, da časovni prihranek ni bil tolikšen, da bi bil za elektriko pripravljen plačati skoraj dvakrat več.

Sto kilometrov dosega na taki polnilnici bi stalo 9,6 evra, deset metrov stran na 50-kilovatni polnilnici pa torej šest evrov. Kabel sem zato izklopil po 15 minutah in ga med "tisočakom" nisem več uporabil. Kljub mikavnosti "hitrega" polnjenja sem namensko zavil tudi daleč stran od polnilnic Ionity.

Polnjenje v mestu pomaga tudi pri iskanju prostih parkirnih mest. Foto: Gregor Pavšič Glede na "hitrost" polnjenja je elektrika v mestu kar draga, dobite pa vsaj prosto parkirišče …

Naj gre za mesta na slovenski obali ali središče Ljubljane: javna polnilna infrastruktura je zadovoljiva. Za zdaj in ob obstoječem številu električnih avtomobilov. V mestu pride v poštev polnjenje AC. Parkirnine ni treba plačati, sredi Ljubljane pa sto kilometrov dosega stane 4,1 evra. Taka je cena za polnilnice v mreži Elektra Ljubljane (Gremo na elektriko) in tudi za Petrolove polnilnice AC.

V praksi sem jih uporabil takrat, ko sem imel v mestu kakšen opravek. Namensko polnjenje tam je spet dokaj drago. Razmerje med časom za tako polnjenje in ceno ni najboljše. Za sto kilometrov je treba v mestu polniti vsaj uro in pol (precej manj z renault zoejem, številna vozila s šibkejšim polnjenjem pa zahtevajo še več časa), cena pa je dva evra na sto kilometrov nižja kot ob avtocesti. Le da sem tam sto kilometrov dosega pridobil šestkrat hitreje.

Pred trgovskimi centri naj bi bilo vse več brezplačnih polnilnic

V teh tisoč kilometrih sem pridobil tudi okrog 40 kWh brezplačne elektrike. V mestih je takih polnilnic že zelo malo, kar je načeloma dobro. Plačljive polnilnice so hitro naredile red. Izkoristil pa sem brezplačno polnilnico pred trgovskim centrom v Ljubljani. Tak model se nam po zagotovilu skoraj vseh trgovskih verig obeta v prihodnje, saj bodo (zastonjske ali poceni) polnilnice pomemben magnet za kupce v trgovini. V pol ure nakupovanja sem avtomobil napolnil s 150 kilometri električnega dosega.

Pred začetkom testne vožnje sem pričakoval slabši oziroma dražji rezultat. Cene za nekatere polnilnice namreč zelo izstopajo in dajejo vtis pregrešno drage električne energije. To je sicer res in cenik ne laže, toda v praksi voznik avtomobil polni na razdrobljen način.

Vse to niža ceno na sprejemljive štiri evre na sto kilometrov, a seveda toliko časa, dokler bo število polnilnic raslo skupaj s številom registriranih električnih avtomobilov.