Sobota, 23. 12. 2023, 21.59
11 mesecev
Razmerje med novimi dizelsko in električno gnanimi avtomobili
Konec za dizel? Zgodila se je nova prelomnica.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Leto 2023 je minilo tudi v znamenju upadanja povpraševanja po dizelskih motorjih, ki so letos prvič zdrsnili za električne avtomobile. Že prihodnje leto lahko v Evropi zdrsnejo pod mejo desetih odstotkov.
Prodajna statistika novih avtomobilov v Evropi je z vidika pogonov letos neizprosna in kaže na ključne trend preobrazbe avtomobilskega sveta. Novi avtomobili z dizelskim motorjem so lansko leto zaključili z 12,7-odstotnim tržnim deležem, letos je ta v Evropi (EU, Velika Britanija, Norveška, Švica …) padel na 12 odstotkov, kažejo podatki Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Že v prvih mesecih prihodnjega leta lahko torej zdrsne blizu ravni desetih odstotkov ali celo pod njo. Zgolj v državah Evropske unije, kjer pa torej ni vključena elektromobilnostno najbolj razvita Norveška, je delež dizelskih pogonov slabi dve odstotni točki višji (13,7 %).
Tržni deleži dizelskih in električnih pogonov v nekaterih državah v Evropi:
vir: ACEA
Delež dizlov povsod vsaj pod 20 odstotki
Po evropskih državah je priljubljenost avtomobilov z dizelskimi motorji zelo različna. Države, kjer bi še prodali več avtomobilov z dizelskim kot električnim motorjem, so v manjšini.
Dizelski avtomobili imajo visok tržni delež v Nemčiji (17 %), Avstriji (skoraj 20%), pa tudi v Italiji (17%) in Sloveniji (slabih 17 %). Pri nekaterih izmed teh držav je istočasno že zelo visok tudi tržni delež električnih avtomobilov, izrazita primera sta prav Nemčija (18 %) in Avstrija (skoraj 20 %).
Ponekod je delež dizelskih motorjev zdrsnil celo krepko pod pet odstotnih točk – na primer v Veliki Britaniji (3,8 %) in na Norveškem (2,4 %). V tej skandinavski državi je povpraševanje po dizelskih motorjih rekordno nizko, istočasno pa je bilo več kot 83 odstotkov novih avtomobilov letos opremljenih z elektromotorjem.
Kje je Slovenija?
Slovenija torej prednjači glede priljubljenosti dizelskih motorjev, je pa ta od lani vseeno znatno upadla. Lani je namreč njihov delež znašal še skoraj 19, letos torej že manj kot 17 odstotkov.
Nizek delež dizelskih motorjev pa ne pomeni nujno tudi visokega deleža električnih avtomobilov. V takih državah je posledično veliko višji tržni delež bencinskih motorjev.
Tekmec dizelskih motorjev predvsem hibridi
Število novih avtomobilov z dizelskimi motorji je naposled odvisno tudi od ponudbe na trgu. Mnogi proizvajalci so te motorje že povsem umaknili iz ponudbe. Primer take usmeritve je Francija, kjer domujejo prav najbolj množični proizvajalci. Pri teh je dizelski motor, primer je Renault, namenjen bolj ali manj le še flotnim kupcem. Francoski tržni delež dizla je letos že zdrsnil pod deset odstotkov.
"Tekmec" dizlov pa niso le električni avtomobili, temveč tudi (ali predvsem?) hibridi. Ti so poleg bencinskih motorjev v Evropi drugi najpogostejši tip pogona. Med proizvajalci jih je v zadnjem desetletju najbolj agresivno predstavljala Toyota. Druga najuspešnejša znamka v Evropi (letos več kot 756 tisoč prodanih avtomobilov) je bila pred leti tudi prva, ki je dizelske motorje zaradi bencinskih hibridov umaknila tudi iz športnih terencev in ne le manjših avtomobilov.
Letos na trg tudi trilitrski dizelski šestvaljnik
Naše nove testne avtomobile so letos prav tako le redko poganjali dizelski motorji. Najbolj razvpit avtomobil leta je bil z dizelskega vidika prav gotovo mazda CX-60. Japonci so v svoj veliki športni terenec vgradili kar trilitrski dizelski šestvaljnik. Ta z močjo in predvsem navorom prepriča tako z vidika zmogljivosti kot tudi porabe goriva. Ker pa je pri Mazdi na voljo le v CX-60, teh so v Sloveniji letos do konca novembra na primer registrirali 56, tudi na evropski ravni pa je Mazda nišna znamka (1,2 % trga), je vpliv tega motorja na celoten avtomobilski trg skoraj zanemarljiv.
