Petek, 16. 3. 2018, 4.00
6 let, 8 mesecev
Koliko milijonov bo vlada dala "sporni" avtomobilski strategiji
Milijoni za prihodnost, a prednost 10 let staremu "dizlu"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,24
3
Država namerava za ukrepe izvajanja strategije prehoda na vozila z alternativnimi pogoni v treh letih nameniti 106 milijonov evrov. Pomembne pa niso le neposredne finančne spodbude, temveč tudi ustrezna davčna politika.
Ministrstvo za infrastrukturo pričakuje izpolnjevanje akcijskega načrta državne strategije že letos.
Kakšno je stanje električnega omrežja - lahko sprejme na tisoče novih električnih avtomobilov?
Odziv avtomobilskih trgovcev na sprejeto vladno strategijo
Trgovci kričijo, država čaka: Kdo bo plačal dražje avte?
Merilni cikel WLTP: zakaj do 20 odstotkov višja poraba?
Slovenija je zaradi majhnosti primerna za električna vozila, dvome pa povzroča neurejena polnilna infrastuktura v strnjenih naseljih, šibko omrežje in še vedno majhen delež izkoriščenih naravnih virov elektrike.
Odzivi na strategijo so bili različni
Vlada je lani oktobra sprejela strategijo za prehod na alternativna goriva do leta 2030. Ta je med slovenskimi avtomobilskimi trgovci naletela na zelo mešane in tudi precej burne odzive. Strategija namreč že za leto 2025 predvideva omejevanje prodaje novih avtomobilov z več kot 100 grami izpusta CO2 na prevoženi kilometer, leta 2030 pa bi se ta meja spustila na 50 gramov.
Doseganje teh ukrepov bo še toliko težje zaradi novega načina merjenja izpustov WLTP, ki bo v povprečju uradni izpust vozila povišal za okrog 20 odstotkov.
Strategija še pred prihodom vsakodnevno uporabnih električnih vozil z daljšim dosegom
Trg električnih avtomobilov je danes še premalo razvit za resnejši razmah teh vozil na trgu. Na avtomobilskem salonu v Ženevi smo videli primera takih dveh avtomobilov, ki bi jih Slovenci s prebivališčem v hiši že danes zlahka uporabljali za prvi družinski avtomobil. To sta bila nissan leaf in hyundai kona electric. Nekaj več omejitev prinašajo avtomobili, kot so renault zoe, volkswagen e-golf in BMW i3.
V Sloveniji je bilo tako konec lanskega leta registriranih 1.260 avtomobilov z vgrajeno baterijo, od tega so jih lani registrirali slabo polovico (503). Do leta 2020 bi lahko število električnih vozil po idealnem scenariju ministrstva za infrastrukturo naraslo do skupno 7.200 električnih in priključnohibridnih avtomobilov.
Eden bolj priljubljenih električnih avtomobilov v Sloveniji je BMW i3.
Letos sredi leta v Slovenijo prvič prihaja nissan leaf, ki bo na voljo z baterijama dveh različnih kapacitet.
V treh letih bi država za ukrepe spodbujanja elektromobilnosti namenila 106 milijonov evrov
Državni akcijski načrt za spodbujanje elektromobilnosti predvideva finančne in davčne spodbude, odpravo ovir, sofinanciranje postavitve polnilne infrastrukture, ukrepe na področju ozaveščanja in izobraževanja, priporočila lokalnim skupnostim in delodajalcem ter urejanje parkirne politike za sofinanciranje ukrepov s sredstvi Evropske unije.
Skupna vrednost ukrepov za leto 2018 znaša 13,7 milijona evrov. Od tega ima država že zagotovljenih 11,1 milijona evrov. Zaradi uveljavitve ukrepov na vladi pričakujejo 2,6 milijona evrov izpada prihodkov. V treh letih bi ukrepi stali 106,1 milijona evrov, a za zdaj je zagotovljena le dobra polovica teh sredstev.
Ocena vrednosti načrtovanih ukrepov (mio. EUR):
|
|
2018 |
2019 |
2020 |
|
Vrednost ukrepov |
13,7 |
35,1 |
57,3 |
|
Zagotovljena sredstva |
11,1 |
19,4 |
30,6 |
Parkirišče za električne avtomobile sredi Osla na Norveškem. Bomo kdaj takega videli tudi v Sloveniji?
Še naprej finančne subvencije in ugodno financiranje
Eko sklad bo do leta 2020 na letni ravni za nakupe električnih avtomobilov in priključnih hibridov namenil 5,1 milijona evrov. Ob tem bo za kreditiranje okoljskih naložb (nakup električnega avtomobila je vključen) letos na voljo 4,1 milijona evrov, prihodnje leto deset milijonov in leta 2020 že 16 milijonov evrov.
Vlada obstoj subvencij in nizko obrestno mero pri financiranju napoveduje do takrat, ko bo cena električnih vozil izenačena s primerljivo opremljenimi klasičnimi avtomobili.
Akcijski načrt ministrstva za infrastrukturo za zdaj ne omenja resnejših aktivnosti na področju zagotavljanja polnilne infrastrukture za prebivalce stanovanjskih blokov in ureditve financiranja vlaganj v električno omrežje, ki ga bo treba skladno z napovedano rastjo električnih vozil bistveno ojačati. Ministrstvo bo sicer lokalnim skupnostim priporočilo postavitev polnilnic v strnjenih naseljih, ureditev parkirnega reda pred javno električno polnilnico.
Poleg neposrednih subvencij ima za privlačnost električnih avtomobilov, predvsem za flote v podjetjih, velik pomen ustrezna davčna politika. V Avstriji, na primer, za električna vozila in priključne hibride nimajo letnih dajatev, prav tako za vozila pod 90 gramov CO2 na kilometer ne plačajo davka na motorna vozila. Lani so omogočili tudi vstopni DDV za osebna električna vozila in ukinili boniteto v primeru uporabe električnih vozil v zasebne namene.
V Sloveniji je trenutno boniteta nižja pri uporabi deset let starega dizelskega avtomobila kot novega električnega vozila z enako izhodiščno ceno. Bonitetne stopnje namreč niso enake, temveč padajo skladno s starostjo vozila.
Študija novega električnega volkswagna I.D.
Hyundai je letos presenetil z zelo zmogljivo električno različico kone.
3