SiolNET. Avtomoto Novice
1,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Okoljska konferenca v Glasgowu

Kdo je podpisal, kdo in zakaj ni? Zapleti ob ukinjanju izpušne cevi.

1,43

termometer

izpušni sistem dizel
Foto: Reuters

Zavezo, da leta 2040 ustavijo prodajo novih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, je na okoljski konferenci v Glasgowu podpisalo mnogo proizvajalcev in držav, med njimi tudi Slovenija. Dejstvo, da med podpisnicami ni številnih največjih držav in proizvajalcev, meče senco na konferenco ter predvsem izpostavlja odprta vprašanja in globalno povsem neenako razvojno stopnjo mobilnosti. Že podatek, da so lani v vsej Afriki z 1,2 milijarde ljudi prodali toliko električnih avtomobilov kot v dvomilijonski Sloveniji, pove veliko.

Na okoljski konferenci v Glasgowu je mnogo držav pristopilo k zavezi, da leta 2040 prenehajo prodajati nove avtomobile z motorji na notranje izgorevanje. Med temi državami je tudi Slovenija, iz Evrope pa tudi Avstrija, Hrvaška, Danska, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Švedska, Turčija in Velika Britanija.

Ob tem je podobno zavezo podpisalo več podjetji, kot je na primer Uber, in pa velika mesta - to sta storila tako največje brazilsko mesto Sao Paulo kot južnokorejska prestolnica Seul.

Med podpisniki pri avtomobilskih proizvajalcih so bili Ford, General Motors, Mercedes-Benz, Jaguar Land Rover, Volvo, kitajski BYD in indijski Tata Motors.

Med podpisnicami v Glasgowu tudi Slovenija

Vlada je ta teden na seji vladnega odbora za gospodarstvo sprejela informacijo o nameravanem pristopu Slovenije k izjavi o ničelnih emisijah ladijskega prometa do leta 2050 ter o spodbujanju prehoda k brezogljičnim osebnim in lahkim tovornim vozilom.

Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju med drugim zastavlja cilj, da Slovenija po letu 2025 omeji prvo registracijo osebnih in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca izpust ekvivalenta ogljikovega dioksida višji od 100 gramov na kilometer. Po letu 2030 je predvideno znižanje te meje za polovico.

Kot pravi vlada, Slovenija podpira krepitev globalnih podnebnih ambicij, saj bo le tako mogoče doseči cilje pariškega sporazuma, skladne s poročilom Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) glede omejevanja segrevanja ozračja na 1,5 stopnje Celzija.

Ford sodi med tiste proizvajalce, ki so že napovedali in tudi podpisali zavezo k prehodu na prodajo izključno električnih avtomobilov. Ford sodi med tiste proizvajalce, ki so že napovedali in tudi podpisali zavezo k prehodu na prodajo izključno električnih avtomobilov. Foto: Gregor Pavšič

Manjkajo podpisi največjih držav in največjih proizvajalcev

Podpisa pa niso dali nekateri najpomembnejši trgi in največji proizvajali. Med državami manjkajo tako Kitajska kot ZDA, prav tako Nemčija. Tam so politiki pred podpisom želeli izvedeti, ali bi bila v prihodnje lahko dovoljena uporaba klasičnih motorjev na notranje izgorevanje z novimi sintetičnimi gorivi. To je tudi ena izmed idej predsednika Volkswagna Herberta Diessa.

Poleg Nemčije tako podpisa niso dali niti pri Volkswagnu, prav tako ne pri koncernu Stellantis in Toyoti. Manjkajo še nekatere znamke, kot so Honda, Nissan, BMW in Hyundai. Številni nepodpisniki izpostavljajo odprta vprašanja in potrebe po celoviti rešitvi prehoda na nove pogone.

Parkirišče tovarna Avtomoto Je stanje še slabše? Opozorilo iz Evrope, ki pa ne pove vsega.

Toyota je nedavno predstavila svoj prvi električni športni terenec. Toyota je nedavno predstavila svoj prvi električni športni terenec. Foto: Toyota Toyota: Podpora električnim avtomobilom odvisna od regije

Prehod na električna vozila odpira tudi številne socialne teme, ki so vezane na število zaposlenih. Mnogo manj kompleksna izdelava električnih avtomobilov bo predvidoma potrebovala manj zaposlenih. Na to je že opozoril predsednik Volkswagna in znotraj koncerna predlagal prilagoditev poslovanja, enako je storil tudi Toyotin prvi mož Akio Toyoda.

Japonci so še posebej vezani na veliko manjše lokalne dobavitelje, za zdaj v ospredje postavljajo dokaj kompleksno hibridno tehnologijo in so v primerjavi s preostalimi do povsem električnih pogonov zelo zadržani.

"Tam, kjer imamo ustrezno energijsko in polnilno infrastrukturo, bomo pospešili prihod vozil brez izpustov. Pogoj je tudi zanimanje kupcev. Toda v številih delih sveta, kot so Azija, Afrika in Bližnji vzhod, še ni pravega okolja za podporo prehoda na brezogljični promet," so za Reuters nepodpis glasgowskega sporazuma komentirali pri Toyoti.

Raven polnilne infrastrukture je po svetu še močno različna. Raven polnilne infrastrukture je po svetu še močno različna. Foto: OMV Slovenija

Nissan leaf električna polnilnica Avtomoto Kako "čist" je e-avto? Ti podatki za Evropo so zgovorni.

Že v Evropi so trenutne razlike pri čistosti elektrike izjemne

Kot smo poročali, so velike razlike v pripravljenosti na uporabo električnih avtomobilov velike že v Evropi. Te razlike se vidijo pri kupni moči in stanju polnilne infrastrukture, najbolj pa so izrazite pri vprašanjih o čistosti virov električne energije. Na evropskem dnu je velika država Poljska, na vrhu Norvežani, Švicarji in Francozi.

Konec leta 2020 je po cestah v Evropi vozilo 3,2 milijona električnih avtomobilov. Kitajci jih imajo 4,2 milijona, Američani pa le 1,7 milijona. V vseh delih sveta pa prodaja električnih avtomobilov ne raste skokovito, ponekod je še vedno zelo majhna.

V vsej Afriki prodali toliko električnih avtomobilov kot v Sloveniji

V vsej Južni Ameriki, kjer živi več kot 420 milijonov ljudi, so lani prodali le 18 tisoč novih električnih avtomobilov. V vsej Afriki, celini z 1,2 milijarde ljudi, so lani nove električne avtomobile prodali le v Južni Afriki. Teh avtomobilov je bilo komaj 1.509. V vsej Afriki so torej lani prodali približno toliko novih električnih avtomobilov kot v Sloveniji.

Ti podatki zato pritrjujejo pomislekom Volkswagnovega predsednika Diessa, da bo hitrost sprejema električnih avtomobilov med posameznimi deli sveta zelo različna. Še posebej za južnoameriške države je Diess za leto 2035 omenil pomen uporabe sintetičnih goriv.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin