Evropa proti Kitajski? Slovenski menedžer je bil oster.

Po besedah Iztoka Seljaka imamo v Evropi velik strateški problem, ki povzroča padanje naše konkurenčnosti. To je po njegovih besedah popolno pomanjkanje evropske geostrateške vizije in strategije, pri čemer so – za razliko od naših glavnih konkurentov, Kitajske in ZDA – odločitve 27 različnih držav članic Evropske unije pogosto neproduktivni kompromisi.

"Posledično hitro izgubljamo dosedanje globalno vodilne položaje. Delež Evrope v svetovnem BDP je s 30 odstotkov zdrsnil na 15 odstotkov, medtem ko je delež Kitajske v istem obdobju s petih odstotkov zrasel na več kot 20 odstotkov. Osredotočati se moramo na to, kaj moramo vsi skupaj spremeniti in narediti, da si izgubljene položaje čim prej ponovno pridobimo," je na srečanju, ki sta ga organizirali Slovensko-nemška gospodarska zbornica in slovensko veleposlaništvo v Nemčiji, poudaril Seljak.

Področje baterij je proti Kitajski že izgubljena bitka

Seljak si želi večje usklajenosti med Evropsko komisijo, vladami držav članic in gospodarstvom, pa tudi podjetji v Evropski uniji.  "Upam si trditi, da Sloveniji in Nemčiji te usklajenosti še zelo primanjkuje, medtem ko imata npr. Madžarska v EU in Kitajska kot njen ključni konkurent veliko višjo stopnjo fokusa, usklajenosti in navzkrižnega povezovanja vladne in poslovne strategije ter njihovega izvajanja." Seljak kot eden najvidnejših menedžerjev med slovenskimi dobavitelji avtomobilske industrije pričakuje še več sodelovanja za prebojne inovacije, kot je na primer povezovanje v okviru Misije GREMO, ki je nastala na pobudo Hidrie in v Sloveniji danes uspešno povezuje slovensko avtomobilsko industrijo, izobraževalno-znanstvene ustanove in vlado.

Seljak opozarja na pomen inoviranja na področju zelene mobilnosti, pri čemer kot primer izpostavlja baterije za e-mobilnost, ki so "za Evropo v veliki meri izgubljena igra, saj je trg že večinoma prevzela Kitajska".

"Ob tem pa se soočamo z milijoni ton njihovega odpada in potrebo po naslednji generaciji rešitev za čisto mobilnost, ki morajo priti iz Evrope: brezžično polnjenje vozil med vožnjo s ceste, naslednja generacija gorivnih celic, prilagoditev nuklearne energije na mikro raven za potrebe e-mobilnosti," pravi Seljak.