Četrtek, 14. 9. 2023, 22.01
7 mesecev, 2 tedna
Evropska preiskava lojalne konkurence avtomobilov iz Kitajske
Bruselj je razburil Kitajsko: evropski strel v lastno koleno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,38
Kitajski avtomobili so cenejši in digitalno zanimivi, a zaradi evropskih dobaviteljev tudi kakovostni in dovolj moderni. Evropa ima 13 mesecev časa, da opravi raziskavo morebitne nelojalne konkurence kitajskih avtomobilov na evropskem trgu. Kitajcem očitajo državne subvencije in grozijo z dodatnimi tarifami za uvožene avtomobile. Peking je v tem primeru že napovedal povračilne ukrepe. Preiskavo podpirajo predvsem politiki, manj pa avtomobilska industrija. Logično, saj je Kitajska zanjo eden najpomembnejših trgov in partnerjev.
Napovedani aiways U6
Nekoč smo se iz kitajskih avtomobilov norčevali. Bili so slaba kopija evropskih uspešnih avtomobilov. Danes je marsikaj drugače. Kitajski avtomobil tudi na evropski cesti ni videti smešno, temveč sveže in moderno, v notranjosti je polno napredne elektronike, povezljivosti in umetne inteligence. Večino dobaviteljev predstavljajo uveljavljeni evropski dobavitelji, zato tudi kakovost v večjem delu ponudbe ni vprašljiva. S cenejšo delovno silo, nadzorom nad surovinami in jasno strategijo, ki želi izkoristiti kitajsko prednost na strani električnih pogonov, so začeli postopno osvajati tudi druge trge.
Vedno se ponuja primerjava z mobilno telefonijo. Pred 16 leti je iPhone predstavil prvi telefon z zaslonom na dotik, ki ni imel več nobenega klasičnega gumba. Takratni evropski gigant Nokia se ni odzval in je danes na obrobju industrije pametnih mobilnih naprav. Trg obvladujejo telefoni iz ZDA, Koreje in Kitajske, več proizvajalcev (na primer Xiaomi, Huawei, Apple …) se resno spogleduje celo z vstopom na avtomobilski trg.
Ursula von der Leyen
Evropska komisija ima za preiskavo do 13 mesecev časa
Pred dnevi je bil v Evropskem parlamentu močno odmeven nastop predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Napovedala je preiskavo lojalnosti kitajske konkurence. Preprečiti želijo poplavo evropskega trga s poceni kitajskimi avtomobili, kjer nizko ceno ohranjajo predvsem zaradi državnih subvencij. Če bi se to izkazalo za resnično, bi lahko Evropska unija za avtomobile iz kitajskega uvoza uvedla dodatne davke. Za izvedbo preiskave imajo do 13 mesecev časa. Napoved von der Leynove bo najbolj odmeven evropski primer proti Kitajski vse od preiskave v podobnem primeru glede kitajskih sončnih elektrarn pred desetletjem.
"Spoznati moramo podrobnosti zadeve in postopka. Protekcionizma ne podpiramo, vendar pa mora biti konkurenca poštena. Instrumenti trgovinske zaščite so orodja Svetovne trgovinske organizacije, ki so namenjena odpravljanju razmer, v katerih se ne spoštujejo pravila mednarodnega trgovinskega prava. V času, ko se od nas zahteva obsežna preobrazba v smeri elektrifikacije, smo priča vse bolj asimetrični konkurenci s kitajskimi in ameriškimi konkurenti. Na tej stopnji tega procesa ne moremo prejudicirati. Pozivamo k močni in trdni industrijski politiki, da bi zagotovili dolgoročno prihodnost trajnostne, inovativne avtomobilske industrije, ki ustvarja delovna mesta."
BYD je v Nemčijo že pripeljal svoj kompaktni SUV atto 3.
"Preiskava proti morebitni nelojalni konkurenci"
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je pozdravil preiskavo Evropske unije proti nelojalni konkurenci kitajskih avtomobilov.
"To je preiskava proti morebitni nelojalni konkurenci in ne poskus, da iz Evrope umikamo učinkovite in dostopne avtomobile. Če ugotovimo, da so resno kršili pravila konkurenčnosti, moramo ukrepati," je povedal Habeck.
Enako je aktivnosti podprl francoski minister za odnose z Evropo Laurence Boone. "Ne bomo dopustili, da bi trg preplavili s subvencijami podprti avtomobili, ki podobno kot nekoč sončne celice grozijo našim podjetjem," je dejal Boone. V preteklosti je tudi francoski predsednik Macron že omenil možnost dodatnih davkov za kitajske avtomobile. Ti tako tudi ne bi bili deležni polnih subvencij za nakupe električnih avtomobilov.
Nemci nočejo spora s Kitajsko, razlogi so jasni
Na drugi strani je nemški premier Olaf Scholz ob obisku mobilnostnega sejma IAA v Münchnu dejal, da bi nas morala "konkurenca spodbuditi, ne prestrašiti". "V osemdesetih letih so ljudje napovedali poplavo avtomobilov iz Japonske, dvajset let pozneje so enako govorili za korejske avtomobile. Danes so očitno na vrsti kitajski avtomobili," meni Scholz.
Nemška avtomobilska industrija je manj naklonjena sporom s Kitajsko kot politika. Taki so bili tudi prvi odzivi iz nemške avtomobilske sekcije. Dejali so, da naj Evropska unija raje najprej postavi pravo okolje za prehod na električna vozila in se zaveda, da bi ukrepi lahko spodbudili tudi povračilne udarce Kitajcev. Številni evropski proizvajalci imajo tam pomembne tovarne in so udeleženi v združena podjetja s kitajskimi partnerji. Podobni odzivi so prišli tudi iz Velike Britanije, ki sicer ni več del prostega trga Evropske unije.
MG Motors je v Evropi najuspešnejša znamka s kitajskim poreklom, del njenega uspeha pa zagotovo izvira tudi iz evropskih korenin.
MG Motors je v Sloveniji daleč najuspešnejša kitajska znamka avtomobilov. Njihovo prodajo pospešuje predvsem cenovno zelo ugoden MG ZS, to je športni terenec z bencinskim motorjem. MG Motors je kljub temu zavezan predvsem električni prihodnosti.
"Morebitna uvedba tarif ali podobnih ukrepov, če bi se na podlagi teh preiskav izkazalo, da je to potrebno, bi bila sredstvo za odpravo morebitnih nepoštenih trgovinskih praks ali neravnovesij," meni Tilen Hojč, vodja marketinga in prodaje pri podjetju Grand Automotive, ki je v naši regiji zastopnik znamke MG Motors.
"Vseeno sem mnenja, da to, vsaj v bližnji prihodnosti, ne bo rešilo rasti cen novih električnih vozil znotraj Evropske unije, ki jih proizvedejo evropski proizvajalci vozil. Uvedbo tarif in drugih omejitev lahko obravnavamo tudi kot nepošteno pomoč evropskim proizvajalcem vozil v primerjavi s konkurenti iz Kitajske. Subvencije, ki naj bi jih kitajska vlada po mnenju EU dajala kitajskim proizvajalcem vozil, niso edini razlog, da električni avtomobili, ki jih proizvedejo evropski proizvajalci vozil, cenovno niso konkurenčni. Prav tako se je treba zavedati, da je večina komponent za električne sklope v rokah prav kitajskih multinacionalk. Lahko si le zamislimo, kakšne bi bile posledice, če bi se za podobne ukrepe odločila prav ta kitajska podjetja, in kako bi se odzvala kitajska vlada na ukrepe, ki bi jih sprejela EU," je še dejal Hojč.
Peking že zagrozil s povračilnimi ukrepi
Peking se je pričakovano že odzval in poudaril, da bi evropska preiskava kitajskih državnih subvencij lahko poslabšala trgovinske in gospodarske odnose med EU in Kitajsko. "Pozorno bomo spremljali evropske težnje po protekcionizmu. Pri tem bomo branili legitimne pravice in interese kitajskih podjetij," se je odzval kitajski minister za gospodarstvo.
Če bi preiskava res privedla do uvedbe dodatnih tarif na avtomobile iz Kitajske, bi imelo to skoraj zagotovo velik vpliv na dogajanje na svetovnem avtomobilskem trgu. Kitajska se lahko odzove s protiukrepi. Nadzorujejo večji del svetovnega dobaviteljskega trga vozil, prav tako bi lahko s tarifami tudi sami cenovno obremenili evropske avtomobile na Kitajskem. Ta pa predstavlja največji avtomobilski trg na svetu in tam na trgu električnih vozil Evropejcem že zdaj ne gre niti približno dobro.
Geely, ki je lastnik Volva, je v Evropo že pripeljal tudi znamko Zeekr.
Kitajci bodo v Evropi gradili svoje tovarne, takrat protekcionizem odpade
Iz kitajske trgovske zbornice so obenem poudarili, da kitajski avtomobil v Evropi že zdaj stane skoraj dvakrat toliko kot na domačem trgu. Pri tem so prepričani, da konkurenčnost na trgu ne izvira iz državnih subvencij.
Nekaj kitajskih avtomobilskih proizvajalcev pa ni napovedalo le prihoda na evropski trg, temveč tudi gradnjo tovarn. Med temi sta MG Motors in BYD, ki spadata med največje kitajske avtomobilske proizvajalce. S tovarnami v Evropi bi sicer prišli višji stroški delovne sile, a bi se zato odrešili logističnih zapletov in najbrž tudi morebitnih uvoznih dajatev na ravni Evropske unije.
So v ozadju ohlajeni odnosi Bruselj-Peking?
Pri napovedih von der Leynove je zanimiv podatek, da take preiskave vsaj neposredno ni spodbujal nihče iz avtomobilskega sektorja. V ozadju so zato tudi nekoliko segreti odnosi med Brusljem in Pekingom. Odnosi so se poslabšali ob začetku ruskega napada na Ukrajino, EU pa je nato začela zmanjševati svojo navezanost na Kitajsko. Na srečanju G20 je kitajski premier Li Čjang od Evrope zahteval vrnitev nediskriminatornega okolja za kitajska podjetja in si zaželel stabilnosti v medsebojnem sodelovanju. Na drugi strani EU želi širši dostop do kitajskega trga in bolj uravnotežene medsebojne gospodarske tokove.
V Sloveniji ima veliko izkušenj s kitajskimi proizvajalci avtomobilov Marko Femc, ki že skoraj desetletje uvaža njihove avtomobile. To so bile znamke MG Motors, Aiways, Dongfeng in Maxus. V pogovoru za Siol.net je poudaril njihove ključne prednosti.
"V Evropi bomo nekaj delali, če bomo sto evrov zaslužili v enem mesecu. Na Kitajskem tega kratkoročnega časovnega pritiska ni. Ko je nekaj dobro, to delajo in pri tem vztrajajo. Velika državna podjetja želijo delati konkurenčno na daljši rok. Tam vsi delajo v isto smer, to je pač zmožnost ob njihovi sistemski ureditvi države in gospodarstva," meni Femc, ki potencial kitajskih znamk v Evropi vidi tudi skozi prizmo političnih napak.
"Ko so Kitajci pri fotovoltaiki prevzemali trg, je Evropa poskusila s protidampinškimi cenami. Želeli so zavarovati domačo industrijo. Evropa se je zaprla, ker pa trga ni bilo, je industrija propadla. Kitajska je medtem prevzela preostali svet in po nekaj letih, ko je Evropa neučinkoviti protidamping ukinila, so bili Kitajci tehnološko že daleč spredaj. Podobno bi se lahko zgodilo tudi z avtomobili."
Kljub kitajskim "grožnjam" je v Evropi najcenejši električni avtomobil še vedno dacia spring.
Kitajske avtomobilske znamke v Evropi še skoraj neopazne
Po podatkih Evropske komisije je delež kitajskih avtomobilov v prodaji novih vozil v Evropi zrasel na osem odstotkov in bi lahko leta 2025 znašal že 15 odstotkov. Približno vsak tretji novi avtomobil, ki so ga izdelali zunaj Evrope, so uvozili prav iz Kitajske.
Vsaj za zdaj je evropski trg še povsem v znamenju domačih znamk. Med kitajskimi je dejansko uspešen le MG Motors, kar pa je v Evropi delno povezano tudi z britanskimi koreninami te znamke. MG Motors ni nobeno novo in povsem neznano avtomobilsko ime, pa tudi če ima zdaj kitajske lastnike. Drugače je že z BYD, ki je na Kitajskem prvi z vrha izrinil Volkswagen, toda v evropski javnosti družba še ni širše razpoznavna.
Drugače bo s prihodom prvih modelov in širitvijo ponudbe na več trgov. Do konca desetletja bi se lahko število kitajskih znamk na trgu znatno povečalo.
Tesla je z modeloma 3 in Y v Evropi daleč najuspešnejša znamka električnih avtomobilov.
Tesla in zdaj tudi Hyundai konkurenčnost raje lovita z revolucionarno proizvodnjo
Globalna konkurenca se na napovedano rast kitajskih znamk odziva tudi drugače. Korejski Hyundai je po sicer neuradnih napovedih pred uvedbo velike spremembe v proizvodnjo svojih novih avtomobilov. Po zgledu Tesle bodo začeli ulivati veliko večje sestavne dele avtomobilov. Tako imenovani "giga casting" je pri Tesli omogočil veliko hitrejše, cenejše in manj zapleteno sestavljanje avtomobilov. Stroške proizvodnje so s temi stroji znižali za okrog 30 odstotkov. Najprej so avtomobile na ta način izdelovali v tovarni v ameriškem Freemontu, nato so koncept prenesli še v tovarni v Šanghaju in Berlinu.
Hyundai stopa na podobno pot, je poročal korejski časnik Hankyung. Nov način izdelave avtomobilov, ki ga bodo razvili povsem sami in so ga v ZDA tudi že patentirali, bodo predvidoma zagnali leta 2026. Hyundai skupaj s Kio spada med tiste tradicionalne avtomobilske proizvajalce, ki so se električnih avtomobilov lotili najresneje. Obe znamki imata že avtomobile na 800-voltni platformi.
Navsezadnje pa sta bila Hyundai in Kia nekoč kot predstavnika korejske avtomobilske industrije na evropskih vratih v zelo podobnem položaju, kot so danes njuni kitajski nasledniki. Zgodovina se v marsičem ponavlja, kar z vidika predora v Evropo dobro vedo tudi Toyota in preostali japonski avtomobilski proizvajalci.
