Sreda, 16. 11. 2016, 4.00
6 let, 1 mesec
Zdravo vprašanje vsake zime: je vložena hrana dobra izbira?
Ste vedeli, da vložena hrana ni najbolj hranljiva in da z uživanjem takšne zelenjave svojemu telesu ne delate ravno usluge? A obstaja način priprave, s katerim bo vseeno zdržala dlje in ohranila čim več vitaminov ter mineralov.
Poznate razliko med vloženo hrano, ki jo vidite v trgovini, in hrano, ki je shranjena po postopku fermentacije? Druga je pripravljena s postopkom naravnega kisanja in je v večini trgovin žal ne boste našli.
Naravno (s)kisane izdelke po postopku fermentacije ponujajo na tržnicah (pomislite na kislo zelje in repo), lahko pa se tega lotite kar sami doma, saj je precej preprosto.
• Kupite zelenjavo v bližnji trgovini, če nimate dostopa do lokalne kmetije ali si ne morete privoščiti boljše.
• Sperite jo, narežite na poljubne kose in vložite v kozarec.
• Pripravite slanico – žlica ali dve morske ali himalajske soli na liter vode bo dovolj – ter prelijte po zelenjavi. Ne čisto do vrha, pustite malo zraka. Ne uporabljajte kisa, vse, kar lahko dodate, je zrno popra, kumine, pest gorčičnih semen ali drugih zelišč.
• Z listom zelja ali ohrovta zatesnite grlo kozarca, kot bi zataknili posteljnino. Vsa zelenjava naj plava pod vodo, ne na gladini.
• Kozarec zaprite s pokrovom in pustite stati od pet do sedem dni, odvisno od razmer in vložene zelenjave.
Kako deluje?
"Fermentacija oziroma postopek naravnega kisanja vključuje delo bakterij," pojasnjuje Mario. "Slanica, ki ste jo pripravili, preprečuje, da bi se razširile neželene bakterije, ki bi izdelek pokvarile. Z dnevi se število bakterij množi in zelenjavo 'predprebavijo', hranijo se s sladkorji, prisotnimi v sadju oziroma zelenjavi. Končni izdelek je v tem primeru lažje prebavljiv, vsebuje manj kalorij (sladkorja) in cel kup probiotičnih bakterij, ki so koristne za zdravje našega črevesja in odpornost."
Zdrži vsaj pol leta
Koliko časa so tako vložena živila dobra, je odvisno od vrste zelenjave ali sadja in tudi od načina shranjevanja. "Če zatesnjen kozarec hranimo v temnem in na hladnem (klet, hladilnik), bi moral zdržati vsaj pol leta," pravi Mario in šaljivo dodaja, da obstaja preprost preizkus užitnosti: "Odpri, poduhaj in, če diši čudno, raje zavrzi."
Fermentirano je preprosto bolje
Mario še dodaja, da v postopku fermentacije nekatera živila postanejo celo bolj hranljiva, zato spodbuja uživanje takšne zelenjave in sadja.
"Vprašanje ne bi smelo biti kuhano ali surovo. Oboje je prav. Fermentirano pa je preprosto bolje. V postopku naravnega kisanja postanejo določena živila bolj hranljiva (poviša se količina vitaminov, mineralov in encimov ter zmanjša količina sladkorjev in kalorij) in lažje prebavljiva. V primeru zelenjave to pomeni, da fermentirana pravzaprav združuje koristi kuhane in sveže."
Zgolj v opozorilo: če ima nekdo težave z napihnjenostjo in vetrovi ob uživanju fermentiranih živil, kot je surovo kislo zelje, na primer, naj začne postopoma – ščep na dan.
In v čem je razlika med vloženimi živili, ki jo kupimo v trgovini, in živili, vloženimi doma? Tista, ki jih najdete na prodajnih policah, so pasterizirana, namočena v soli in kisu, v nekaterih primerih tudi v olju. Kislina in sol delujeta kot konzervansa, tako je shranjeno živilo užitno skoraj za vedno. A žal izgubi večino svoje hranilne vrednosti.
1