Sobota, 2. 11. 2019, 10.00
5 let, 1 mesec
So umetna sladila res boljša izbira od navadnega sladkorja?
Dandanes lahko na prodajnih policah najdemo številne izdelke, ki vsebujejo umetna sladila. Nekateri po njih posegajo v želji po hujšanju oziroma vzdrževanju nizke telesne teže, spet drugi zaradi kakšnih presnovnih težav. V vsakem primeru pa je treba biti pri uživanju umetnih sladil previden in zmeren, saj gre za snovi, ki za naš organizem niso naravne in pretiravanje lahko vodi v nevšečnosti.
Ko gre za sladila, ki niso navaden sladkor, ločimo med naravnimi in umetnimi sladili. Med naravna sladila spadajo med, agavin in javorjev sirup, kokosov sladkor, tudi stevia, ki se pridobiva iz istoimenske rastline.
A zadnja se je znašla pod drobnogledom, potem ko so jo začeli v procesih pridobivanja v laboratorijih spreminjati in se je na koncu izkazalo, da ni vsaka stevia, ki jo najdete na prodajnih policah ali kot dodatek v izdelkih, res povsem naravna.
Na drugi strani pa so umetna sladila, za katera že ime pove, da niso naravnega izvora. V primerjavi z navadnim sladkorjem in prej omenjenimi naravnimi sladili imajo zelo malo kalorij, so pa kljub temu izjemno sladkega okusa.
Tako na evropski ravni kot tudi pri nas v Sloveniji obstaja podrobna zakonodaja o aditivih v prehrani, med katere sodijo tudi umetna sladila. Ta natančno določa, kateri aditivi so dovoljeni in varni za uporabo, v kakšnih količinah, tudi to, kako morajo biti na izdelkih označeni.
Sladila se delijo na naravna in umetna. Berite deklaracije in preverite, kaj napis "brez sladkorja" sploh pomeni
Zato je vedno treba biti pozoren na deklaracije, pravi specialistka medicine dela, prometa in športa z Zavoda za varstvo pri delu Maja Mikša: "Pijače so lahko z manj dodanega sladkorja, brez dodanega sladkorja ali pa z dodanimi umetnimi sladili. Zavajajoči so lahko prav napisi, da je pijača brez dodanega sladkorja ali z manj dodanega – priporočljivo je pogledati deklaracijo izdelka in se prepričati o vsebnosti."
Seveda nizkokalorične pijače še zdaleč niso edini izdelek, ki lahko vsebuje umetna sladila. "Najdemo jih tudi pri prehranskih dodatkih za hujšanje, pri raznovrstnih 'zdravih' ploščicah, prehrani za fitnes. Na splošno velja, da je treba prebrati deklaracijo, saj je na trgu zelo velika ponudba izdelkov, ki so tudi različnih cenovnih kategorij," še dodaja sogovornica. Umetna sladila nenazadnje najdemo tudi v žvečilnih gumijih, bonbonih, nekaterih zobnih pastah, v jogurtih, celo v izdelkih za diabetike in za tiste s posebnimi dietami.
"Izdelki z umetnimi sladili, če jih že uživamo, so boljša izbira od glukoze pri dietah, kjer je cilj zniževanje ali vzdrževanje telesne teže, in pri presnovnih motnjah, na primer pri moteni toleranci za glukozo, sladkorni bolezni, saj imajo načeloma nižji glikemični indeks od naravnih sladkorjev," pravi sogovornica.
Najbolj zdravo je piti navadno vodo ali nesladkan čaj. Presnova umetnih sladil lahko povzroči težave
Umetna sladila sicer dajejo našim možganom enak občutek sladkobe kot pravi sladkorji, ki v prevelikih količinah za naš organizem prav tako niso zdravi. Da jih namreč predelamo, porabi naše telo ogromno energije, odvečne količine pa začne kopičiti v obliki maščob. Poleg tega enostavni sladkorji v telesu povečujejo naš glikemični indeks, izrazito pretiravanje pa lahko vodi tudi v hormonsko neravnovesje.
A tudi če v želji, da bi nadomestili enostavne sladkorje z nečim bolj zdravim, posegate po umetnih sladilih, niste pravzaprav naredili nič koristnega zase. Predelava nečesa sintetičnega, umetnega organizem bolj obremeni kot predelava naravnih snovi, pretiravanje z umetnimi sladili pa lahko povzroči tudi prebavne motnje, kot so vetrovi in driska. Zato imajo nekateri izdelki, če pozorno pogledate deklaracijo, poleg sestavin zapisano tudi opozorilo, da ima izdelek lahko odvajalni učinek.
Poleg tega so številne nedavne študije pokazale, da umetna sladila morda resda prelisičijo naše možgane, ne prelisičijo pa naše presnove, ki še vedno zahteva neko bolj konkretno, bolj kalorično hrano, zaradi česar lahko posledično na koncu pojemo še več kot bi sicer.
Sladkor spada med enostavne ogljikove hidrate, odvečno količino pa začne naš organizem kopičiti v obliki maščob.
Najbolje je piti vodo in nesladkan čaj
Že res, da umetna sladila zaradi svoje sestave ne povzročajo visokega dviga sladkorja – glukoze - v krvi, ki je dražljaj za izločanje inzulina. "A kljub temu niso priporočljiva, vsekakor je bolj zdravo uživati hrano in pijačo brez njih," o umetnih sladilih pove sogovornica. Gre namreč za umetne snovi, ki našemu telesu niso lastna oziroma naravna, kar pomeni, da moramo biti pri njihovem vnašanju kljub vsemu zmerni in previdni.
"Pomemben pa je tudi razlog, zakaj iščemo tovrstne izdelke – ali imamo presnovno bolezen (na primer sladkorno bolezen) ali pač želimo paziti na telesno težo … V vsakem primeru bi bila voda ali nesladkan čaj najboljša izbira. Pri dlje časa trajajoči športni aktivnosti pa je treba nadoknaditi še elektrolite in sol ter nekaj ogljikovih hidratov. Takrat lahko uporabimo izotonične pijače ali si sami naredimo tovrstni napitek," še dodaja Maja Mikša.
4