SiolNET. Trendi Zdravje
4,26

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nevarni dodatki, ki jih uživamo vsak dan #video

4,26

termometer

Hamburger v restavraciji s hitro hrano vsebuje kar 18 aditivov oziroma dodatkov, med katerimi so številni povsem nepotrebni. Človek jih v svojem življenju s salamami, juhami iz vrečke, sladkanimi jogurti, gaziranimi pijačami in drugo predelano hrano zaužije kar 100 kilogramov. Kako se izogniti nevarnostim na trgovskih policah in ali je strah pred aditivi upravičen?

Video: Planet TV


Aditivi so strah in trepet številnih potrošnikov. Najdemo jih v skoraj vseh živilih in si življenje brez njih danes kar težko predstavljamo, je v oddaji Dan na Planet TV poročala Anja Ciglarič.

Zakaj aditivi in kje jih najdemo?

Jana Frantar iz Uprave za varno hrano je dejala, da aditivi niso tipične sestavine živil, ampak se živilom dodajajo z določenim tehnološkim namenom. "Tako z namenom, da povrnejo prvotno barvo, da živilo osladijo, ga konzervirajo, ščitijo pred oksidacijo," razlaga. Najdemo jih predvsem v predelanih živilih, torej v mesnih izdelkih, topljenih sirih, finih pekovskih izdelkih, desertih, obarvanih aromatiziranih pijačah in tako naprej.

Otroci do treh let ne bi smeli jesti hrane z aditivi. Sladkarije, slani prigrizki in že pripravljena hrana zaradi barvil in konzervansov dolgoročno škodijo zdravju in razvoju otroka, povzročajo čezmerno težo, hiperaktivnost, alergije in slabšo koncentracijo. Otroci do treh let ne bi smeli jesti hrane z aditivi. Sladkarije, slani prigrizki in že pripravljena hrana zaradi barvil in konzervansov dolgoročno škodijo zdravju in razvoju otroka, povzročajo čezmerno težo, hiperaktivnost, alergije in slabšo koncentracijo. Foto: Pixabay Prodekanja za področje živilstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Nataša Poklar Ulrih je povedala, da so najpogostejši barvila, konzervansi, razne kisline in sladila. Njihova uporaba je zakonsko zelo natančno določena. Varnost aditivov se preverja na ravni Evropske unije. Frantarjeva pravi, da varnost preverja in ocenjuje Evropska agencija za varno hrano že ob prvi odobritvi, torej preden pride aditiv na pozitivni seznam.

V uporabi je med 300 in 350 aditivov

Na deklaracijah so označeni z E-številom ali z imenom. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razložila, da se začnejo s številko E100 in zadnji se konča s številko okrog 1500. "Ampak vse številke niso zapolnjene, tako da ocenjujemo, da se uporablja od 300 do 350 aditivov," je dejala.

Berite deklaracije

Če se jim želite izogniti, berite deklaracije. Če kupujete v delikatesi, pa imate prodajalca pravico vprašati, kakšne so sestavine. "Če se želijo izogniti sintetičnim barvilom, torej aditivom serije 100, 102, 104, 110, 122, 124 in 129, če se želimo izogniti sladilom aditivom serije 900, ojačevalcem arome oziroma okusov, torej serije 600, konzervansov iz serije 200," je dejala Frantarjeva.

Tudi embalaža, v kateri so živila, ni nedolžna. Ovitki za kruh in pokovko za mikrovalovno pečico, če navedemo samo dva primera, otežujejo ohranjanje telesne teže. To je pokazala raziskava, ki so jo opravili na univerzi Harvard.

Nekateri potrebni, drugi popolnoma nepotrebni

Nekateri so v naših živilih nujno potrebni. Urša Blaznik pravi, da nas nekateri ščitijo pred tem, da se živilo mikrobiološko pokvari in bi zaradi tega lahko resno zboleli. Spet drugi so v naših živilih nepotrebni, opozarjajo na zvezi potrošnikov. Marjana Peterman iz zveze je opozorila, da so vsi aditivi, razen konzervansov in nekaterih antioksidantov, nepotrebni. Opozarja predvsem na fosfate, ki so v skoraj vseh izdelkih. "Če pojemo preveč teh izdelkov na dan, vplivajo na demineralizacijo kosti in pa na naše ožilje," je dodala.

Hamburger v restavraciji s hitro hrano vsebuje kar 18 aditivov oziroma dodatkov, med katerimi so številni povsem nepotrebni. Hamburger v restavraciji s hitro hrano vsebuje kar 18 aditivov oziroma dodatkov, med katerimi so številni povsem nepotrebni. Foto: Pixabay V predelanih mesninah na primer uporabljajo nitrite in nitrate, ki so prepoznani rakotvorni aditivi. Blaznikova je razložila, da se ta rakotvornost ne izraža v koncentracijah, v katerih so dodani pri mesnih izdelkih. "Še vedno obstajajo koristi dodajanja nitritov in nitratov mesnim izdelkov kot zaščita pred toksini, bakterijo klostridium butolinom," je še dodala.

Kakšnih zastrupitev v zvezi s to bakterijo v zadnjih letih ne opažamo. Kemikalije, ki jih pojemo, pa za naš organizem niso dobre. Ta kemija je krivec za številne bolezni. Predstojnica Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Irena Rogel je dejala, da je hrana postala kar problematična. "Potem pa se pa čudimo nad alergijami in tem in onim. Ampak začne se že na polju s pesticidi," trdi.

Blaznikova pravi, da vsa živila, ki vsebujejo umetna barvila in konzervanse, vsebujejo tudi navedbo, da lahko vpliva na pozornost otrok. "Vsekakor taka živila za vsakodnevno prehrano otrok res niso primerna in jih mi že ves čas odsvetujemo," je dejala.

Sive hrenovke bi bile bolj zdrave

Danes bi lahko imeli na policah hrano povsem brez aditivov. Tehnologijo imamo, a takšna živila bi imela višjo ceno. Poglejmo primer barjenih klobas in sladic. Tomaž Polak z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je dejal, da bi bila siva hrenovka po užitnosti in varnosti enako dobra. "To lahko naredimo, vendar bi bila, če ne dodajamo nitritov, sive barve," je razložil in dodal, da so na trgu tudi taki izdelki.

Mojca Stojanovič iz Lotos Gourmeta pa meni, da umetna barvila niso potrebna. Sami so kot barvilo uporabili rdečo peso. Najbolj zdravo pa bo, če boste hrano pripravljali doma. Živila, ki vsebujejo več aditivov, pa uživali le poredkoma, še svetuje stroka.

Lahko vas tudi ogoljufajo

Primeri goljufij s hrano, pri nas povezanih zlasti z mesom in odpoklicem nevarnih živil, so prisilili evropski parlament, da je že lani sprejel uredbo, s katero naj bi se izboljšala sledljivost hrane. Kako pa si lahko pomagamo sami? Podjetje Prospeh je razvilo sistem za sledljivost mesnih in mlečnih izdelkov, ki potrošniku pokažejo pot proizvodov od kmetij do predelave. Potrošnik se o izdelku lahko informira s pomočjo aplikacije. Ko skenira črtno kodo, se prikažejo osnovni podatki o izdelku, nutricistične vrednosti, alergeni, poraba maščob in drugo. Več pa je v oddaji dan povedal Tomaž Levak.

Video: Planet TV


Petermanova pravi da so tako imenovana azo barvila izredno problematična. "Ta barvila so iznašli v tridesetih letih prejšnjega stoletja za barvanje čevljev in pozneje tekstila. In očiščena barvila uporabljajo v nekaterih živilih, pijačah," je razložila.

Tudi v čokoladi se lahko skrivajo številni škodljivi E-ji. Med njimi izstopajo barvila, ki dokazano vplivajo na visok krvni tlak, alergije, hiperaktivnost, slabost in tumorje. Zato so jih številne države že prepovedale. Slovenija pač ne.

Tudi živila, po katerih pogosto posežejo predvsem otroci, lahko imajo zaradi predelanosti ogromno škodljivih snovi.

- V gumijastih bombonih je število snovi, ki tvorijo umetno aromo jagode, kar 47. V bombonih, slaščicah in pijačah se pojavlja tudi modro barvilo E 133, ki povzroča hiperaktivnost. Prepovedano je v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, na Švedskem in Norveškem.
- Čips vsebuje E 621, nadomestilo za sol. Ni dovoljen v hrani za dojenčke in mlajše otroke ter za astmatike.Tipični izdelki, ki ga vsebujejo, so vložena zelenjava, tune, omake in številne zamrznjene jedi.
- Voda z okusom vsebuje E 211 ali natrijev benzoat. Ta se uporablja kot razkužilo, kot sredstvo za konzerviranje in kot sredstvo za prikrivanje okusa v hrani slabše kakovosti. Najdemo ga tudi v mlečnih in mesnih izdelkih, začimbah, tudi lizikah. Povzroča izpuščaje in poslabša astmo.
- Sladka gazirana pIjača lahko vsebuje aspartam. Prav tako E 951, ki je je umetno sladilo z ogromno stranskimi učinki. Povzroča številne težave, med drugim glavobol, migrene, slabost, nespečnost, zamegljen vid, izgubo spomina, depresijo, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, epileptične napade, napade tesnobe, bolečine v mišicah in sklepih, zvonjenje v ušesih, izgubo okusa, astmo in stiskanje v prsih. Vpliva na pojav multiple skleroze, hormonskih težav, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Prisoten je tudi v večini žvečilnih gumijev. Takšne pijače vsebujejo tudi E952 - ciklamat. To umetno sladilo povzroča migreno. Lahko je tudi rakotvorno. Zato je že prepovedan v ZDA in Veliki Britaniji. Pozabiti ne smemo niti na E950. To je kalijeva sol, ki je za človeško telo neprebavljiva. V Sloveniji jo najdemo predvsem v gaziranih sladkih pijačah, žvečilnih gumijih, čokoladah, piškotih, sirupih za sokove in jogurtih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin