Najboljši kampi za prvinski stik z naravo

Za nekatere ni dopusta brez šotora pod senco dreves in sproščenega bivanja na prostem. Če smo ljubitelji kampiranja, si takšne počitnice lahko privoščimo tudi v Sloveniji, ki je po mednarodnih merilih Green Destinations (Zelene destinacije) prva država, ki je postala zelena destinacija sveta.

Dobra oprema in nekaj spretnosti za postavljanje svojega lastnega tabora, pa bomo pravi avanturisti, tudi če nismo zelo daleč od doma. Kampiranje je za tiste, ki prisegajo na spontanost in prvinski stik z naravo.

Bogata izbira kampov

Kampi v Sloveniji so tako na obrobju mest kot na podeželju, kjer so pogosto del termalnega ali hotelskega kompleksa, nekateri pa so tudi samostojni.

Na izbiro je tudi že kar nekaj glamuroznih glamping kampov s šotori in hišicami. V Sloveniji je 80 kampov, med katerimi jih je nekaj tudi takšnih, ki se lahko pohvalijo s petimi zvezdicami.

• Ob Blejskem jezeru je ekološki kamp Camping Bled, ki ponuja zabavna doživetja za otroke. Na bližnji Ojstrici in Mali Osojnici se odpirajo najlepši panoramski pogledi na Bled in njegovo okolico. V bližini je tudi kamp Šobec s prijetno svežim jezerom za kopanje in igrali ter številnimi možnostmi za izlete v bližnji okolici.
• V Termah Čatež imajo urejen tudi kamp, ki je primeren vse leto, saj ima ogrevane sanitarije in priključke za avtodome. Poleg Termalne riviere so na voljo tudi športna igrišča in animacija za otroke.
• Pri Termah Olimia je kamp, kjer lahko parkirate avtodom, postavite prikolico ali šotor. Vodne užitke zagotavljata termalni park Aqualuna in pokriti bazen Breza. Okolica Podčetrtka pa je zanimiva za raziskovanje peš ali s kolesom.
• Če se odpravimo na dopust v kamp Danica pri Bohinjski Bistrici, bomo lahko uživali v neskončnih sprehodih po okolici, na kolesarskih poteh in v raziskovanju neokrnjene narave.
• Kamp Adria tik ob morju v Ankaranu je največji in eden najbolje urejenih kampov na slovenski obali. V senci stoletnih ceder in borovcev lahko poiščemo čudovit prostor ali pa se odločimo za mobilne hišice oziroma razkošne prikolice Hobby.
• Tudi v severovzhodnem delu Slovenije lahko kampiramo. Na voljo so Terme Banovci, Terme Lendava, Terme 3000 in kamp Vivat. Najdemo jih sredi murskih polj, daleč od mestnega hrupa. Kamp Banovci je tudi prvi naturistični kamp ob termalni vodi v Evropi.
• Ob Kolpi sta na voljo kamp Stari pod v Adlešičih in kamp Kolpa v Vinici. V Kolpi se je mogoče kopati, saj je prijetno topla in čista, pravzaprav ena najčistejših slovenskih rek.

Trendi Tveganja, ki se jim moramo poleti izogniti

Z lekarno na kampiranje

Ko se pojavi prva priložnost, da bi vsaj nekaj dni ali pa kar ves dopust preživeli na kampiranju, hitro naberimo vso opremo, nakupimo nekaj nujnih živil in spakirajmo obvezno domačo lekarno. V njej predvsem ne smejo manjkati obvezni material, razkužila, sredstva proti pikom komarjem, proti bolečini ter tudi pripravki proti akutnim črevesnim okužbam, ki nam lahko hitro pokvarijo dopust. Ob takšnih težavah je izjemno pomembno pitje zadostnih količin tekočin, priporočljive so rehidracijske tekočine, takoj ob pojavu prebavnih težav pa tudi jemanje probiotičnih izdelkov, kot so npr. probiotiki WAYA^®. Jemljemo jih tako preventivno kot kurativno.

Tudi če se odpravimo le na nekajdnevni oddih v enega od številnih kampov, se moramo pripraviti na tveganja, ki jih predstavljajo okužbe z bakterijami ali že samo sprememba okolja. Nič ne pokvari počitnice hitreje kot bolezen ali poškodba.

Glavna tveganja, ki se jim moramo izogniti med počitnicami v naravi

Izpostavljenost soncu:

Dolgo zadrževanje na soncu brez zavarovane glave lahko privede do resnega bolezenskega stanja, do sončarice oziroma ene od oblik pregretja ali hipertermije.

Upoštevajmo pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco.

Soncu ne izpostavljamo dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, temveč jih v času največje moči sončnih žarkov zadržujmo v senci ter zaščitimo s primerno obleko in pokrivalom. Aktivnosti na prostem organizirajmo v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.

Neoporečnost vode:

Poletje ni pravo brez plavanja in iger v vodi, vendar mora imeti varnost prednost pred zabavo. Vedno se moramo prepričati o globini vode, preden se s skokom poženemo vanjo. Posledice poškodb glave zaradi neprevidnosti so lahko tragične.

Kopanje v površinskih vodah lahko ogroža zdravje zaradi različnih dejavnikov. V ospredju je mikrobiološko-fekalna onesnaženost površinskih voda – zaradi odpadnih komunalnih in industrijskih izpustov, kmetijstva in spiranja površin. Lahko se okužimo z uživanjem onesnažene vode, z vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi oziroma v primeru, da ti pridejo v stik z očmi in kožo ter sluznico.

Obstajajo tudi očitni znaki, po katerih lahko spoznamo neprimernost vode za kopanje in umivanje rok ter hrane oziroma sadja: voda je lahko motna, ima neprijeten vonj ali pa ob njej lahko celo opazimo delce izločkov.

Če je le mogoče, se po plavanju ali igri v vodi oprhajte z neoporečno vodo.

Strupene rastline:

Med kampiranjem moramo biti pozorni na strupene rastline, ki jih lahko najdemo v bližini prostora, kjer imamo svoj "začasni dom". Med najbolj strupenimi so pikasti mišjak, volčja češnja, bršljan, teloh, oleander, navadna medena detelja, močvirski tulipan, navadni kristavec, jesenski podlesek, cipresasti mleček, navadni steničnjak, ki je podoben peteršilju, vrtni mak, ricinus, tisa, močvirska preslica in druge.

Ob stiku s strupeno rastlino lahko pride lahko do alergične reakcije, če rastlino zaužijemo, pa do bruhanja, bolečin v trebuhu, driske, krčev in srčne aritmije. Kožo temeljito speremo, ob bruhanju pa moramo nujno k zdravniku.

Pozor, klopi:

Z lepimi dnevi prihajajo tudi klopi, ki prenašajo tri različne bolezni – klopni meningoencefalitis (KME), lymsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo (HGA). Klopni meningoencefalitis je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa. Slovenija spada v sam vrh evropskih držav po verjetnosti okužbe s tem virusom. Virus KME živi v slinavkah klopa, zato se v kri gostitelja prenese zelo hitro, v nekaj minutah po vbodu.

Priporočljiva je uporaba repelentov in razpršil, ki odganjajo klope in preostali mrčes. Kožo redno pregledujemo, še posebej pri dojenčkih in malčkih, ter klopa odstranimo takoj, ko je to mogoče.

Previdno z ognjem:

Priprava hrane na odprtem ognju ali žaru je prav tako obvezni del kampiranja. Poskrbimo, da bo vsak večer, ki ga preživimo ob svečah pred šotorom ali pri tabornem ognju, ko si pripovedujemo zgodbe in pojemo, predvsem varen. Ogenj zakurimo v za to namenjenih kuriščih, ob ognju sedimo na varni razdalji in ne dovolimo otrokom, da drezajo v ogenj. V bližini imejmo sredstvo za gašenje ali dovolj vode.

Varno z živili in vodo:

Kampiranje je popolno šele, ko začnemo uživati tudi v odličnih poletnih jedeh, ki jih pripravljamo na žaru, različnih solatah, pomakah in sladoledu. Vedno imejmo v mislih pomembno stvar – uživajmo le brezhibno pripravljeno in neoporečno hrano. Bakterije se pospešeno razmnožujejo na sobni temperaturi, zato moramo živila hraniti na hladnem in jih primerno toplotno obdelati, da se s tem izognemo bakterijskim okužbam ter prebavnim motnjam in zastrupitvam..

Še posebej previdni moramo biti z mesnimi in mlečnimi izdelki ter jajci. Vse ostanke, ki jih nameravamo prihraniti za pozneje, obvezno shranimo v hladilnik. Hrano vedno shranjujmo v dobro zaprtih posodah. Preden začnemo kuhati, si umijmo roke. Če ni na razpolago vode, uporabimo razkužilo.

Na počitnicah v kampu se izogibajmo surovim živilom in pitju vode iz vodovoda, saj pomenita večjo možnost za okužbo. Že pred dopustom lahko preventivno začnemo jemati probiotike WAYA^®, ki jih ob pojavu težav jemljemo tudi kurativno.

Pravila za zmanjšanje možnosti pojava infekcijske driske pri otroku:

• Pogosto in temeljito umivanje rok.
• Temeljito umivanje živil, ki se ne kuhajo. Poleti uživamo veliko več sadja.
• Temeljita termična obdelava živil, ki se kuhajo oz. pečejo.
• Pitje neoporečne vode.