SiolNET. Trendi Zdravje
0,81

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Klopi nas lahko okužijo že v nekaj minutah #video

0,81

termometer

Sončni dnevi nas vabijo na plan in kar kličejo po brezskrbnem uživanju v naravi. A prav v tem času na nas prežijo majhni, skoraj nevidni sovražniki - klopi. Ker prenašajo resne bolezni in so posledice lahko hude, sta preventiva in osveščenost še vedno nujni.


Video: Planet TV


Za okužbo s klopnim meningoencefalitisom imate največ možnosti na Gorenjskem in Koroškem. Če pogledamo upravne enote, govorimo o škofjeloškem območju. V ljubljanski regiji jih je največ v Cerknici, Ribnici in delu Kočevja. V celjski regiji jih je največ v mozirskem delu.

Limska borelioza se pojavlja po vsej državi. Bistveno več je je sicer v goriški regiji ter na murskosoboškem in novomeškem območju, kjer pa je izjemno malo primerov klopnega meningoencefalitisa.

Posledice, ki jih lahko pusti klopni meningoencefalitis, so dolgotrajne

67-letni Tone Hočevar je klopni meningoencefalitis prebolel v tretjem razredu osnovne šole, okužil se je pri osmih letih. Kljub tresavici rok, ki ga ovira še danes, je mladost posvetil športu, pri katerem ga posledice bolezni niso ovirale. Dolga leta je treniral veslanje na divjih vodah. Leta 1972 je nastopil celo na olimpijskih igrah v Münchnu.

"Tik pred koncem pouka sem zbolel in takrat se je začel moj mali pekel s to boleznijo," je povedal.

"Težko bi našel primerljivo bolezen"

Močni glavoboli, slabše ravnotežje, tresavica rok, vse to je postalo vsakdan njegovega otroštva. "V šestem razredu osnovne šole sem imel tehnični pouk cvek, takrat smo lahko napredovali, ampak si predstavljate, jaz sem bil sicer odličnjak, pri tehničnem pa sem imel enko, ker so se mi roke tresle. No, tudi kasneje, ko sem bil na višji sanitarni šoli, sem imel tehnično risanje, a mi je direktorica šole podarila izpit, ker je videla, da ne bom zrisal črk ne glede na to, kaj naredim," se spominja šolskih dni.

Danes ob pogledu nanj najbrž niti pomislili ne bi, da ima kakršnekoli posledice. Kot pravi, bi težko našel bolezen, ki bi bila primerljiva s to. Bolezen, ki je na začetku spominjala na virozo, mu je za vedno spremenila življenje.

"Položnice še vedno ne morem spisati sam, česa drobnega tudi ne. Osmico napišem tako, da naredim dva majhna o-ja. Tisti, ki razmišlja, ali bi se cepil ali ne, razmišlja napačno," je prepričan Hočevar.

Pareze, paralize, tudi smrt

Kot je povedala Marta Grgić Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, lahko po bolezni ostanejo trajne pareze, paralize, tudi smrtnost je zaradi klopnega meningoencefalitisa od eno- do dvoodstotna.

"Pri približno od petih do desetih odstotkih lahko ostanejo ohromitve, približno ena tretjina pa ima težave, ki jih strokovno označujemo kot postencefalitisni sindrom - bolniki se slabo počutijo, so utrujeni, imajo glavobole, se ne morejo zbrati, imajo cel kup težav," je povedal Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra Ljubljana.

Simptomi so lahko sprva zelo podobni virozi. Simptomi so lahko sprva zelo podobni virozi.

Na ljubljanski infekcijski kliniki vsako leto zdravijo od sto do dvesto ljudi. Še več je tistih, ki pomoč pri osebnem zdravniku poiščejo zaradi limske borelioze, ki jo zdravijo z antibiotiki.

Teoretično se lahko okužimo že v nekaj minutah. "Če klopa odkrijemo zgodaj in ga odstranimo v nekaj urah, mogoče v prvih 16 urah, za limsko boreliozo ne bomo zboleli, čeprav so klopi okuženi. Pri klopnem meningoencefalitisu pa je drugače, ta virus je prisoten že v slinavki klopa," pove Strle.

Za klopni meningoencefalitis zdravila ni, lajšajo le simptome. "Skušamo lajšati bolečine, nadomeščati elektrolite, tekočine, včasih, če je zelo hudo, moramo okuženim tudi bolj pomagati, podpreti dihanje, podpreti delovanje srca," je povedal Strle.

Kako klopa pravilno odstranimo

Če nam uspe, ga odstranimo s pinceto, sicer z iglo. Če delček klopa ostane v koži, se bo ta del v kratkem izločil tudi sam, a na mesto vboda vendarle ostanite pozorni še nekaj dni, pravi Marta Grgič Vitek.

Kako se zaščitimo

Pametno je, da se pred odhodom v naravo zaščitimo. Doma nanesemo repelente. Boljše je tudi, da hodimo po poti, ne po visoki travi in gošči. Dobro je tudi, da imamo oblečene dolge hlače, dolge rokave, hlačnice zataknemo v obuvala. Ko pridemo domov, se obvezno temeljito pregledamo.

"Na telesu je treba biti pozoren pravzaprav tudi na predele, kjer ponavadi pozabimo pogledati, to so poraščeni deli telesa - lasišče, za ušesi -, potem pa mehki predeli, komolci, podpazduhe, dimlje, v kožnih gubah, pod koleni," predele telesa, kjer klopi najhitreje najdejo za ugriz primeren teren, našteje Marta Grgič Vitek.

Video: Planet TV


Cepljenje je še vedno najučinkovitejša metoda zaščite

"Če se odločite za cepljenje, potem je pomembno tudi to, kdaj se cepite. Najpametneje bi bilo cepiti tiste v starostni skupini od 40 do 60 let, ker je pri njih pojavnost meningoencefalitisa največja. Če pa gledamo celostno, torej za vse življenje, potem bi se najbolj obrestovalo cepiti otroke," meni Strle.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 19
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin