Torek, 14. 3. 2023, 11.03
1 leto, 1 mesec
V gozdu nas ne ogroža medved, ampak drobceni klop
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
1
Možnost za okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji precejšnja, zato se pred odhodom v naravo velja ustrezno zaščititi. Letos so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že prejeli prve primere prijav okužb s klopnimi boleznimi. Pri nas sta to virus klopnega meningoencefalitisa (KME) in lymska borelioza.
Letos so na NIJZ že prejeli eno prijavo okužbe s KME in 128 prijav okužbe z lymsko boreliozo, so pojasnili. Lani so glede na preliminarne podatke zabeležili 126 primerov KME (predlani 62) in 3.994 primerov borelioze (predlani 2.923).
Klopi so predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in na vrtu, zlasti do nadmorske višine 600 metrov pa jih je lahko veliko. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, takoj ko se temperatura tal poviša, pa postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov, nevarnost okužbe pa včasih traja že od februarja pa vse do novembra, pojasnjujejo na NIJZ.
Vbod klopa pri človeku ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek, zato vbodi pogosto ostajajo neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) ali povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa se gostitelj ne okuži vedno, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Tisti, ki so že bili okuženi z virusom KME, so pred boleznijo zaščiteni.
Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice
KME je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost, od enega odstotka do dveh odstotkov odraslih pa lahko zaradi nje celo umre, pojasnjujejo na NIJZ.
Cepljenje je učinkovita zaščita
Pred KME se učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdarji in lovci, ga na NIJZ priporočajo vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen.
Slovenija namreč spada med endemska območja in se glede na pogostost KME uvršča v vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji.
Cepljenje s prvima dvema odmerkoma je priporočljivo opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se zaščita pred boleznijo vzpostavi še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi od pet do 12 mesecev oziroma od devet do 12 mesecev pozneje, odvisno od vrste cepiva. Nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri, pozneje pa na pet let.
- Preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa.
- Nošenje svetlih oblačil ob odhodih v naravo.
- Uporaba sredstev, ki odganjajo klope.
- Ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.
- Mesto ugriza opazujemo več tednov in če se pojavi za boreliozo značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku (KME se zdravi z ustreznimi antibiotiki).
1