SiolNET. Trendi Zdravje
3,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj morate vedeti pred naslednjim nakupom jagod

3,95

termometer

superživila
Foto: Arhiv Nussyy

Ste vedeli, da lahko z jagodami zaužijete več pesticidov kot hranil? Ti sadeži so namreč zelo na udaru različnih bolezni in škodljivcev, zato je uporaba kemičnih snovi pri njihovem gojenju skoraj nujna.

Četudi jih kupite na tržnici, je velika verjetnost, da jagode niso tako hranljive, saj zaradi načina pridelave pogosto zahtevajo uporabo snovi, ki preprečujejo bolezni, razlaga strokovnjak za prehrano, Matjaž Kološa.

"Edino, čemur lahko zaupamo, je certifikat ekološke pridelave, kjer je pridelava strogo nadzorovana. Vse drugo je lahko velik maček v žaklju. Ne trdim, da so vsa živila zelo obremenjena s pesticidi, a pogosto so. Predvsem jagode."

Pa preostalo jagodičevje? Bistveno manj, pravi Kološa. "Preostalo jagodičevje je bolj odporno na bolezni in ni tako problematično. Raste v grmičkih, malo višje nad tlemi, jagode pa rastejo pri tleh in so zelo na udaru različnih bolezni in škodljivcev."

Prehranski strokovnjak Matjaž Kološa je spregovoril o superživilih in o tem, kakšne jagode kupujemo. Prehranski strokovnjak Matjaž Kološa je spregovoril o superživilih in o tem, kakšne jagode kupujemo. Foto: Matjaž Tavčar

Priporoča tudi liofilizirano sadje

Pri nakupu jagod nutricionist priporoča tudi liofilizirano verzijo, ki je v Sloveniji še velika redkost in neznanka. "Takšno sadje sicer lahko zasledimo v nekaterih mešanicah za muslije, ampak gre za res majhne koščke."

Liofilizacija ali sušenje z globokim zamrzovanjem je postopek, s katerim iz plodov odstranijo vodo, ohranijo pa njihovo strukturo, aromo, barvo, minerale in vitamine, katere bi po drugih postopkih sušenja poškodovali. Skozi proces liofilizacije se ohrani vsa. Sušenje z liofilizacijo zaščiti biokemično in encimsko sestavo rastlin ter ohrani zdravilne učinke hrane.

Kološa dodaja, da je liofilizacija najbolj naravna metoda konzerviranja oziroma sušenja, takšno sadje pa je skoraj enako hranljivo kot sveže sadje iz ekološke pridelave.

"Razlika zagotovo je, a bi lahko rekel, da je minimalna. Vsekakor se del hranilnih snovi izgubi, ampak v primerjavi z drugimi metodami res minimalno. Ta metoda konzerviranja je zagotovo ena od najboljših in najnežnejših do hranilnih snovi."

Skleda smutija, okrašenega z liofiliziranimi jagodami in malinami Skleda smutija, okrašenega z liofiliziranimi jagodami in malinami Foto: Arhiv Nussyy

Plevel je včasih bolj hranljiv kot solata

Bolj pozorni naj bomo tudi pri nakupu superživil, poudarja sogovornik, saj so ta danes pod velikim trženjskim udarom in pod vplivom spretnih trgovcev. "Pozabljamo, da so superživila vse okrog nas, na podeželju, v okoljih, kjer ni industrije. Številne rastline, ki rastejo divje, so zame zagotovo najboljša superhrana. Od kopriv do regrata, ki je zdaj začel rasti. Res pozabljamo na te, ki rastejo pri nas."

Superhrana ne pomeni živil, ki jih pripeljejo z letalom iz Amazonskega pragozda, poudarja in dodaja, najboljšo ponuja tudi naše okolje. "Sezonska, nepredelana, lokalna, v čim bolj naravnem okolju, brez velikih posegov človeka. Človek namreč najprej misli na hektarski donos, pri čemer se je hranilna vrednost zelo izgubila."

Preberite še: Koprive, spomladanska superhrana

Kadar se le da, si živila naberite sami, saj tako postanejo superživila. Kot zanimivost pri tem Kološa pove, da ima plevel z domačega vrta pogosto večjo prehransko vrednost kot solata, ki raste zraven. "Številni užitni pleveli nam lahko dajo mnogo več kot solata, ki je pogosto zelo lepa in bujna, po okusu pa prazna, tudi če je pridelana ekološko." Največja hranilna vrednost se namreč skriva v divje rastočih rastlinah.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 39
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin