Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
24. 4. 2012,
12.33

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 24. 4. 2012, 12.33

8 let

Koprive, spomladanska superhrana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Pomlad se je lepo razbohotila. Za potmi, ob skednjih in zidovih so se v divjo rast zagnale koprive.

Pogosto jih imajo ljudje le za plevel, toda koprive so od nekdaj veljale za čudežno rastlino. Saj veste – povaljajte se v koprivah in ne boste imeli revme. Prevretek iz kopriv bo plešcem glave spremenil v dolgolaso džunglo. Uživanje kopriv pa poviša moško plodnost. Če naštejemo le nekaj koprivnih vraž.

Najnovejša koprivna vraža je, da so superživilo. Vsebujejo vse, kar mora vsebovati živilo, ki nam zagotovi zdravje: sedem odstotkov beljakovin ter vse vitamine in minerale. Menda imajo desetkrat več železa kot špinača, petkrat več kalcija kot kravje mleko in šestkrat več vitamina C kot limone. Vse to so vedeli že stari Grki in Rimljani, ki so jih gojili kar na vrtu. Pa ne v kotu ob kompostu, temveč na gredicah kot zelenjavo. Plinij starejši je veliko pred sodobnimi nutricionisti zapisal, da so spomladi najbolj zdrava hrana prav koprive, ki naj bi jedca nato vse leto varovale pred boleznimi.

Ni druge – takoj poiščimo rokavice in v boj s koprivami.

Pri nabiranju in obdelovanju je treba poznati nekaj trikov. Nabiramo le veliko koprivo, tisto, ki peče. Od mrtve jo prepoznamo po štirioglatem steblu. Seveda za nabiranje potrebujemo rokavice. Ko koprive prinesemo domov, jih operemo in na hitro poparimo v slanem kropu. Dovolj je že minuta ali dve. Nato jih takoj potopimo v ledeno vodo, da ohranijo živozeleno barvo. Tako so pripravljene za nadaljnjo uporabo.

Med največje jedce kopriv se uvrščajo Škoti, Grki in Italijani. Zavidljivo veliko jih pojemo tudi Slovenci. Pri nas jih navadno pripravimo v juhi, lahko pa se uporabijo tudi v rižotah in testeninah. Za pokušino vam ponujamo pesto iz kopriv.

Koprivni pesto 3 stroki česna 2 čajni žlici pinjol 2 čajni žlici naribanega parmezana 8 žlic poparjenih kopriv sol kakovostno olivno olje

Poparjene koprive nasekljajte. V terilniku strite pinjole. Česen nasekljajte in ga dodajte pinjolam ter jih skupaj še malo strite. Dodajte sol, sir in koprive ter vse skupaj strite. Počasi dodajajte olivno olje. Če boste pesto uporabili kot namaz, dodajte manj olja, če bo omaka za testenine, ga dodajte več. Dobro zmešajte in pesto je narejen. Ima malce bolj svež okus kot klasičen pesto iz bazilike, a je prijetna pomladna sprememba.

Ne spreglejte