Jet lag čez nekaj let za popotnike najbrž ne bo več težava, saj so znanstveniki odkrili gen, ki nam preprečuje, da bi se hitreje prilagajali novim časovnim pasovom.
Raziskovalci oxfordske univerze pravijo, da so pri eksperimentih na miših odkrili, da so se te, ko so omenjenemu genu preprečili delovanje, trikrat hitreje prilagodile novim razmeram, v nekaterih primerih pa jet laga sploh niso imele.
Raziskovalci upajo, da bo omenjeno odkritje pomagalo najti zdravilo, ki bo človeku pomagalo čim hitreje premagati jet lag, ki sicer predstavlja večjo težavo pri potovanjih na vzhod, na primer Azijo, kot tistih proti zahodu, saj se telo težje prilagodi na krajši kot daljši dan.
Kaj sploh je jet lag?
Gre za stanje, ko pride do neskladja med notranjo biološko uro in novim časovnim pasom po dolgih letalskih poletih, ko prečkamo več časovnih pasov. Na omenjeno spremembo se človeško telo prilagaja postopoma, približno en dan za eno časovno območje, saj nastaja motnja v cirkadianih ritmih, torej bioloških procesih, ki so med drugim časovno vezani na menjavo dneva in noči. Svetloba in tema nam tako kot zunanja dejavnika pomagata določiti, kdaj čutimo potrebo po tem, da se zbudimo oziroma zaspimo.
Cirkadiani ritmi se torej nanašajo na ciklične spremembe, kot so na primer še regulacije telesne temperature, hormonskega ravnovesja, krvnega tlaka in srčne frekvence, pa tudi prehranjevanja, ki se pojavljajo v 24-urnih obdobjih.
Najpogostejši motnji zaradi prečkanja več časovnih pasov sta utrujenost in nespečnost, spremljajo pa ju lahko tudi glavobol, razdražljivost, zaprtje ali driska in tako dalje.
Jet lag naj bi lažje premagali s praznim želodcem
Ena izmed predhodnih raziskav pa je pokazala, da pri premagovanju omenjenih težav med drugim pomaga tudi potovanje s praznim želodcem. Ameriški raziskovalci tako priporočajo, da ne jemo, ko smo v zraku, saj naj bi hrana oziroma natančneje njeno pomanjkanje hitreje kot svetloba in tema pomagala k resinhronizaciji telesnega ritma.
3
