Uživajmo poletje
Sreda, 7. 8. 2024, 7.39
2 meseca, 3 tedne
Razkrivamo mite o sončni kremi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Dejstvo je, da zdravo porjavela koža ne obstaja, zato jo je treba pred sončnimi žarki ustrezno zaščititi, pa naj gre za mehansko zaščito ali sončno kremo. Mnogi menijo, da sončna krema spada le na plažo, a ni tako. Kreme z zaščitnim faktorjem je treba uporabljati ob prav vsakem sončnem dnevu, celo pozimi.
Dermatologi in zdravniki opozarjajo, da bi morali sončne kreme uporabljati vse leto. Dodajajo, da bi se kljub dobremu občutku, ki nam ga daje sonce, morali sončnim žarkom pravzaprav čim bolj izogibati. Opozorila strokovnjakov seveda niso neka novost, saj na to že vrsto let opozarjajo, in zdi se, da se malce ponavljajo, a vse z namenom, da bi ljudi čim bolj odvrnili od izpostavljanja sončnim žarkom. To je namreč povezano s povečanim tveganjem za nastanek melanoma in bazocelularnega karcinoma.
Koža vsak dan proizvede določeno količino melanina, ki zadostuje za obrambo ob izpostavljenosti soncu, vendar pa se lahko s pretiranim izpostavljanjem UV-žarkom DNK poškoduje, s čimer se poveča možnost za nastanek kožnega raka.
Preverili smo nekaj mitov o izpostavljanju soncu in uporabi sončne kreme. Preberite, kaj drži in kaj ne.
Sončim se zato, da dobim zadostno količino vitamina D.
Zadostno količino tega vitamina – v povprečju ga človek potrebuje 15 mikrogramov na dan – dobite že z desetminutnim gibanjem na prostem, alternativo pa predstavlja tudi hrana, v kateri se skriva ta vitamin.
Sedim v senci, nikoli nisem izpostavljen soncu, zato ne potrebujem kreme za sončenje.
Nevarni UV-žarki se odbijajo od zemlje, snega, morja in preostalih vodnih virov, zato vas lahko opeče tudi, če sedite v senci. Ne glede na to, ali sedite v senci ali na soncu, morate nanesti kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Višji ko je faktor zaščite, večjo zaščito pred UV-žarki boste dobili. Pri nanosu kreme morate upoštevati navodila nanosa. Nanesite jo 30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom, nato redno obnavljajte nanos. Ponovno se namažite tudi takoj po plavanju ali kakršnikoli drugi rekreaciji. Na ponoven nanos ne smete pozabiti niti, če se obrišete z brisačo, saj boste z brisanjem odstranili kremo s kože.
Ker uporabljam kremo, ki je vodoodporna in me ščiti v vodi, mi kreme po plavanju ni treba še enkrat nanašati.
Vodoodporni izdelki sicer ponujajo zaščito v vodi, vendar je treba kremo po kopanju še enkrat nanesti. Od tega, koliko časa boste preživeli v vodi oziroma za koliko časa se boste prepustili zabavnim aktivnostim, je odvisno, koliko kreme bo še ostalo na vas. Najboljši, predvsem pa najbolj zdrav nasvet je, da po kopanju nanesite toliko kreme, kot ste je nanesli prvič.
Pomembno je tudi, da starši dobro poskrbijo za zaščito otrokove kože, saj je precej ranljivejša kot odrasla, in zagotovijo, da otroci tudi v vodi nosijo majico za dodatno zaščito pred soncem. Raziskave celo kažejo, da nezaščiteno sončenje v prvih 15 letih otrokovega življenja močno vpliva na povišanje možnosti za poznejši nastanek kožnega raka.
Nikoli me ne opeče, torej moje kože sonce ne poškoduje.
Telo in koža si vse zapomnita, razumeti pa je treba tudi, da na možnost nastanka raka na koži ne bo vplivala le ena opeklina, temveč izpostavljenost soncu vse življenje. Čeprav izpostavljenost soncu ne privede vedno do opekline, pa izpostavljenost nevarnim UVA-žarkom poveča možnost nastanka raka na koži.
Ne potrebujem nanosa kreme za sončenje, ko ne sije sonce.
Čeprav ne sije sonce, na nas prežijo nevarni UV-žarki. Dober primer je Velika Britanija, ki ne velja za sončno oazo, a je tam kožni rak najpogostejša vrsta raka. Koža se lahko torej poškoduje tudi ob oblačnih, celo deževnih dneh, zato je zaščita naše kože v vsakem vremenu izredno pomembna.
Krema za sončenje je zvesta športna spremljevalka.
Veliko opeklin nastane tudi takrat, ko se ne nastavljamo sončnim žarkom na plaži. Kot kažejo izsledki številnih raziskav, je med obolelimi za kožnim rakom tudi veliko ljudi, ki ne veljajo za ljubitelje sončenja. Sonce vas lahko namreč opeče tudi med športnimi aktivnostmi na prostem. Najbolj so izpostavljeni tisti, ki se posvečajo športnim in drugim aktivnostim ob vodi – jadralci, smučarji, vrtnarji, golfisti.
Če se namažem s samoporjavitveno kremo, me porjavela polt bolj ščiti pred sončnimi žarki.
Nanos samoporjavitvenih krem je odlična rešitev za vse tiste, ki si želijo porjavele polti, pri tem pa mislijo tudi na dobro svoje kože. Pa vendar, prepričanje, da smo s tem "trajno" zaščitili svojo kožo, je zmotno. Večina samoporjavitvenih krem ne vsebuje zaščite pred nevarnimi UV-žarki, kar pomeni, da moramo čez samoporjavitveno kremo nanesti še plast kreme za sončenje. Z višjim faktorjem bomo dosegli najboljši učinek – ne le, da se bomo izognili opeklinam, izognili se bomo tudi prehitrim posledicam staranja.
