V soboto začetek beneškega bienala

Prireditev z več kot stoletje dolgo tradicijo bo tudi letos popestrila poletje v Benetkah, tokrat z 89 razstavljajočimi državami, kar je 12 več kot pred dvema letoma. Tretjina razstavnega prostora bo tudi letos v Giardinih, preostale razstavne prostore pa bo treba najti v starih stavbah, raztresenih po vsem mestu. Skoraj 40 umetniških fundacij in zasebnih zbirateljev bo v času bienala organiziralo posebne razstave po mestu. Nekaj držav je letos zaradi nemirnih razmer doma odpovedalo sodelovanje, Bahrajn in Libanon tako letos ne bosta zastopana, kar nekaj pomislekov pa so imeli tudi Egipčani, ki so se na koncu odločili, da bodo vendarle sodelovali z razstavo del Ahmeda Basionyja, umetnika, ki ga je ostrostrelec ubil med protesti na trgu Tahrir v Kairu.

Nekateri obljubljajo veliko

Letos bo na bienalu nekaj držav zastopanih prvič, in sicer Andora, Bangladeš, Indija, Irak, Savdska Arabija, Južna Afrika in Zimbabve. Spet druge letos obljubljajo veliko: Združeni arabski emirati načrtujejo jutri gala večer s 30 umetniki na terasi stavbe Peggy Guggenheim Collection, Črna gora pa za zajtrk, ki bo 2. junija, napoveduje prihod legende performativne umetnosti, Marine Abramović.

Američani si bodo letos pomagali z olimpijskimi veterani, ki bodo telovadili v okviru instalacije Jennifer Allora in Guillerma Calzadilla, številni pa si veliko obetajo od portugalskega umetnika Francisca Tropa, ta na platna projicira podrobnosti iz narave, kot so žuželke ali kapljice vode.

Glavna razstava bo letos naslovljena ILLUMInations, kjer bodo med drugim razstavljena dela Tintoretta iz 16. stoletja ter tudi novejša dela Lorisa Greauda in Ursa Fischerja. Zadnji je iz voska oblikoval kip po zgledu kipa Giovannija Bologne iz leta 1583, za katerega predvideva, da se bo do konca bienala, ki bo 27. novembra, popolnoma stopil.

Slovenci na bienalu

Slovenijo bo letos na bienalu zastopal kipar Mirko Bratuša z delom Grelci za vroča čustva, ki ga je predlagala Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. Kuratorka bo dr. Nadja Zgonik, Jasna Hribernik bo dodala videoprojekcijo, Jaka Šimenc osvetlitev in Matjaž Čuk informacijsko oblikovanje. Slovenija bo tudi tokrat zastopana v galeriji A + A v bližini Palazzo Grassi, kamor bodo umetniki poskušali prestaviti vzdušje nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici, kjer je bila sprva razstavljena zbirka Bratuševih kipov.

Italijanski paviljon pa bo letos prizorišče vrnitve Janezov Janš in njihovega neobjavljenega dela Generalita, ki so ga sicer ustvarili septembra 2007, takoj po spremembi imen treh umetnikov Emila Hrvatina, Žiga Kariža in Davida Grassija v Janeza Janšo. Italijanski paviljon bo v okviru bienala posvečen 150-letnici združene Italije.

Generalità from aksioma on Vimeo.